OFF NAPOVEDNIK

Trideseta obletnica smrti Josipa Broza Tita ne sproža več toliko emocij kot premierni dogodek leta 1980, vseeno pa vzbuja veliko zanimanja. V Muzeju zgodovine Jugoslavije, v okviru katerega deluje tudi slavna Hiša cvetja in kjer je postavljen Titov grob, pričakujejo danes izjemen obisk, čeprav si od tega ne morejo obetati tudi izjemnega zaslužka. Obisk groba 4. maja je namreč brezplačen. Na Radiu Študent ob tej priliki odkrivamo nove, senzacionalne podrobnosti o liku in delu Tita. Verjeli ali ne, Tito je imel izjemno veliko skupnih točk z Johnom Lennonom. Dokaze nam je posredoval kustos Muzeja zgodovine Jugoslavije, Momo Cvijović:



Cvijović še razlaga, zakaj je Tito tako uspešen „brand“:



Berete obletniško razpoloženi OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Grčiji se je kot uvod v sredino generalno stavko začel 48-urni štrajk javnega sektorja. Že včeraj je skupina učiteljev v protest proti zmanjševanju sredstev za izobraževanje zasedla enega izmed studiev javne televizije v Atenah, medtem ko je kakih 150 vojakov s tihim maršem protestiralo proti nižanju plačnih bonusov. Ukrepi so del varčevalnega paketa, s katerim hoče grška vlada prepričati Evropsko unijo in Mednarodni denarni sklad, da bo zmanjšala svoj javni dolg pod tri odstotke bruto družbenega proizvoda do leta 2014. V zameno bo Grčija prejela 110 milijard evrov posojil, od tega jih bodo 80 milijard prispevale članice evroobmočja. Sindikati trdijo, da bo varčevalni paket prizadel predvsem tiste z najnižjimi dohodki.

Vplivni britanski časnik Financial Times je pred četrtkovimi parlamentarnimi volitvami prvič po letu 1987 podprl konservativno stranko Davida Camerona. S tem se je pridružil še nekaterim vodilnim časnikom, ki so v preteklosti podpirali laburiste, sedaj pa so stopili na stran konservativcev. Njihova vlada naj bi bila sposobna ustvariti najboljše okolje za podjetništvo v času proračunske krize, pri čemer časnik izpostavlja tudi nekatere dvome, predvsem refleksivno sovraštvo konservativcev do evropskega povezovanja in njihovo relativno neizkušenost.

Financial Times laburistom priporoča obdobje opozicije, v katerem bi se pomladili, saj naj njihov vodja in sedanji premier Gordon Brown ne bi bil pravi človek za zmanjšanje javne porabe. Po javnomnenjskih raziskavah vse bolj uspešne liberalne demokrate je Financial Times odpravil s kritiko, da je njihova politika zmes pobožnosti in populizma.

Japonski premier Jukio Hatojama je med obiskom otoka Okinava posredno priznal, da je med predvolilno kampanjo malce preveč lahkotno obljubljal skenslanje tamkajšnje ameriške vojaške baze Futenma. Septembra lani je nezadovoljnim otočanom obljubil, da bo z otoka preselil celotno bazo z nekaj deset tisoč vojaki vred, a se je nato zapletlo pri iskanju nadomestne lokacije. Na japonskem otočju so se vrstili protesti, vlada je izgubila večino podpore, za nameček pa so se odnosi z Združenimi državami Amerike še poslabšali. Hatojami tako ni ostalo drugega, kakor da ostane pri rahlo spremenjenem prvotnem načrtu iz leta 2006, v katerem so se Japonska in jenkiji strinjali, da bazo s sedanje gosto obljudene lokacije preselijo na bolj mirno obalno območje, kjer je že ena ameriška postojanka.

Tajvan je na Kitajskem odprl svojo prvo neformalno predstavništvo, in sicer turistično, odkar se je leta 1949 po koncu državljanske vojne odcepil od komunistične celine. Odprtje predstavništva navkljub občasnemu rožljanju z orožjem dokazuje izboljšanje medsebojnih odnosov, za kar nemalo zaslug nosi leta 2008 izvoljeni tajvanski predsednik Ma Jing-jeou. Kmalu po izvolitvi je otok odprl za kitajske turiste, katerih dnevno število je že naraslo na 3000, tako da so sedaj prehiteli sicer najštevilčnejše japonske obiskovalce. Opoziciji gre sicer v nos vse večja odvisnost od kitajske ekonomije, saj državi še vedno nimata podpisanega mirovnega sporazuma, Kitajska pa Tajvan še vedno smatra za del svojega ozemlja.

Novi pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona za človekove pravice bo postal sedanji hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonović. Nov položaj je lani potrdila splošna skupščina Združenih narodov, potem ko so na Ban Ki Moona letele kritike o premajhni občutljivosti za tovrstna vprašanja. Šimonović je bil izbran med 128imi kandidati, saj naj bi imel bogate izkušnje na področju mednarodnega razvoja, izgradnje miru in človekovih pravic. Med drugim je bil šest let hrvaški veleposlanik pri tej organizaciji, sodeloval pa je tudi na pogajanjih v Daytonu. Njegov odhod v New York bo prizadel vlado Jadranke Kosor v ključnem trenutku približevanja Evropski uniji, saj je izvajal pospešeno reformo pravosodnega sistema.

Na sestanku med premierjem Borutom Pahorjem in predstavniki Študentske organizacije Slovenije ni prišlo do zbližanja stališč glede zakona o malem delu. Vse, kar je Pahor obljubil, je 50 dni dodatnega premisleka in nato organizacija konference o položaju študentov. Katjo Šobo, predsednico ŠOS-a smo vprašali, ali je sestanek vseeno ponudil kaj bolj oprijemljivega:



Seja parlamentarnega odbora za delo, na kateri bi opravili drugo branje predlaganega družinskega zakonika, bi se morala odviti že 6. aprila. Zaradi kopice pripomb na zakonik, predvsem s strani državnozborske zakonodajno–pravne službe in nekaterih civilnih iniciativ, je bila preložena na danes, saj po besedah predsednice odbora Andreje Černak Meglič ni bilo dovolj časa za pripravo dopolnil. Pripombe so bile podane na več kot 130 od skupno 302 členov zakona, jedro spora pa ostaja pravica istospolnih do posvojitve otrok.

Odločanje o imenovanju novega generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija je programski svet RTV-ja preložil na naslednjo sejo, ki naj bi bila 18. maja. Do takrat naj bi bil znan odgovor sodišča na ugovor, ki ga bo vložila pravna služba RTV-ja na zadržanje postopka izbire novega direktorja. Kot je znano, se je eden izmed kandidatov, Marko Makarovič, na Delovnem in socialnem sodišču pritožil, ker je njegovo kandidaturo komisija RTV-ja označila za nepopolno. Njegovo zahtevo po prekinitvi postopka je sodišče zavrnilo, a ga je nato po pritožbi uslišalo višje sodišče.

Nevladne organizacije bodo pred lokalnimi volitvami pripravile niz akcij, s katerimi nameravajo izboljšati komunikacijo in sodelovanje z občinskimi sveti in upravami. V ta namen bodo organizirani pogovori z župani in soočenja županskih kandidatov. Kot so še sporočili na Centru nevladnih organizacij, bodo občinam še predstavili predloge, kako lahko pomagajo kakim 23.000 nevladnim organizacijam k boljšemu delovanju. Akcija »Moja družba« bo prva večja intervencija, pri kateri sodelujejo tako omenjeni Center kot tudi vseh deset obstoječih regionalnih stičišč nevladnikov. Vodja dejavnosti na področju civilnega dialoga Centra nevladnih organizcij Goran Forbici takole odgovarja na naše sume, da bo komunikacija z občinskimi oblastmi omejena zgolj na predvolilni čas, ko kandidati obljubljajo vse mogoče: