Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF 73 VRST VIN (2698 bralcev)
Četrtek, 6. 5. 2010
Urh



OFF NAPOVEDNIK

V Novem mestu se začenja 38. prireditev Teden cvička, ki jo organizirata Zavod za turizem Novo mesto in zveza društev vinogradnikov Dolenjske. O dogodkih, ki bodo potekali štiri dni in na katerih ne bo manjkalo raznoraznih vrst cvička in hrane nam bo povedal predsednik zveze društev vinogradnikov Dolenjske Jože Žura.



Vi pa berete 73 vrst vin OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Tajski premier Abhisit Vajjajiva je napovedal razpustitev parlamenta v drugi polovici septembra, kar pomeni, da bi lahko izvedli predčasne volitve v novembru, najverjetneje 14. novembra. Vajjajiva sicer poslancem svoje stranke ni želel povedati natančnega datuma razpustitve parlamenta, rekoč, da si ga lahko vsak izračuna sam glede na to, da predvolilna kampanja v skladu z zakonom traja od 45 do 60 dni. Rdečesrajčniki, premierjevi nasprotniki, so izvedbo predčasnih volitev jeseni že podprli, a pravijo, da bodo še naprej nadaljevali z zasedanjem središča Bangkoka, dokler ne bo znan točen datum razpustitve skupščine. Vajjijava bi moral imeti mandat do konca prihodnjega leta, a so ga množični protesti in spopadi, v katerih je umrlo 27 ljudi, prisilili, da je sprejel odločitev o predčasnih volitvah.

Volitve potekajo v Veliki Britaniji, kjer pričakujejo tesen izid, saj javnomnenjske raziskave kažejo izenačenost laburistov sedanjega premiera Gordona Browna, konservativcev Davida Camerona in liberalnih demokratov Nicka Clegga. Vsi trije voditelji so prepričani v svojo zmago, rahlo prednost pa ankete pripisujejo konservativcem. Prvi rezultati bodo znani po zaprtju volišč ob 23. uri po centralno-evropskem času, končni neuradni rezultati pa bodo verjetno znani v petek, ko bodo prešteli glasovnice v vseh 650 volilnih območjih.

Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da želi še letos začeti z delom na celoviti reformi imigracijskega sistema, poleg tega pa je obsodil tudi nov restriktiven zakon o priseljevanju v zvezni državi Arizona. Po tem zakonu mora policist legitimirati vsakega, ki se mu zdi nezakonit priseljenec. Večina teh sumov pa seveda leti na prebivalce latinskoameriškega rodu v Arizoni. Obama je reformo napovedal ob prazniku 'cinco da Mayo', ki v Mehiki označuje datum zmage nad francoskimi silami leta 1862 pri mestu Puebla, v Združenih državah pa je s časom dobil značaj latinskoameriške kulture. Reforma bo v kongresu potrebovala podporo tako demokratov kot republikancev, predvsem od slednjih pa gre pričakovati več zadržkov. Obama je še priznal, da reforma verjetno ne bo sprejeta pred novembrom, ko bodo potekale volitve v kongres.

Umrl je nigerijski predsednik Umaru Yar'adua, zato je v skladu z ustavo kot predsednik zaprisegel Goodluck Jonathan, bivši podpredsednik države, ki je za časa odsotnosti Umara Yar'adue zadnje pol leta opravljal funkcijo začasnega predsednika. Jonathanu se sedanji predsedniški mandat izteče maja prihodnje leto, že pred imenovanjem pa je obljubil poštene in svobodne volitve. V Nigeriji se sicer na predsedniškem položaju izmenjujeta kristjan in musliman. Yar'adua je bil musliman, medtem ko je Jonathan kristjan. Jonathana pa do konca mandata čaka težka naloga, namreč zajeziti medverske in politične spore.

Mjanmarska opozicijska stranka Narodna liga za demokracijo politične zapornice Aung San Suu Kyi bo prenehala obstajati. Razlog so rigorozna volilna pravila, ki jih je postavila vojaška hunta. Po teh pravilih na volitvah ne more kandidirati nihče, ki je bil kdaj obsojen kaznivih dejanj, kar pomeni, da Kyijeva ne bi mogla nastopiti na volitvah oziroma bi jo morali iz stranke izločiti. Prav tako pa strankam, ki ne bodo izločile članov, ki so bili kdaj obsojeni kaznivih dejanj, grozi izbris. Narodna liga za demokracijo – ki Kyijeve iz principa ne bo izključila in bo izbrisana - je zmagala na volitvah leta 1990, vendar ji vojska takrat ni prepustila oblasti.

Pakistanski državljan Mohammad Ajmal Amir Kasab, ki je bil prejšnji teden spoznan za krivega v 86 točkah obtožnice, ki so ga bremenile sodelovanja v smrtonosnem napadu v Mumbaiju leta 2008, je bil danes pričakovano obsojen na smrt. Kasab je sicer edini preživeli napadalec v terorističnem napadu v Mumbaiju, med drugim pa je bil spoznan za krivega umorov, spodbujanja vojne proti Indiji in posedovanja eksplozivov.

Ustavna komisija državnega zbora je v okviru predlaganih ustavnih sprememb ustanovila strokovno komisijo, katere naloga bo, da poda mnenje, če predlagane spremembe znižujejo raven že pridobljenih pravic. Ministrstvo za pravosodje je med spremembe med drugim predlagalo, da bi ustavno sodišče samostojno odločalo, katero zadevo bo sprejelo v obravnavo in katere ne. Na komisiji so največ pozornosti posvetili prav omenjeni spremembi, ki jo koalicijski poslanci zagovarjajo, opozicijski pa ne. O ustavnih spremembah glede delovanja ustavnega sodišča pri sprejemanju primerov v obravnavo smo spregovorili s članom komisije in poslancem Slovenske demokratske stranke Rudolfom Petanom:



V strokovni komisiji bodo prisotni Janez Čebulj, Igor Kaučič, Matevž Krivic, Marko Starman in Ciril Ribičič. Petana smo povprašali, zakaj je proti ustanovitvi te komisije.



Sindikat v velenjskem Gorenju ni zadovoljen s predlogom Mednarodne finančne korporacije, ki se zanima za dokapitalizacijo Gorenja. Predlog Mednarodne finančne korporacije je namreč, da bi se spremenilo sedanje razmerje v nadozrnem svetu v prid kapitalu. Torej predlagajo, da bi namesto sedanjega razmerja, po katerem imajo lastniki in zaposleni v nadzornemu svetu vsak polovico članov, imeli novo razmerje, ki bi bolj ugajalo lastnikom, saj bi ti imeli 6 članov, zaposleni pa 4. Predsednik sindikata v Gorenju Žan Zeba je še dodal, da imajo predstavniki kapitala zlati glas že sedaj in lahko vedno preglasujejo zaposlene, vendar je po njegovem takšen model doslej uspešno deloval.

Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta objavila razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost, ki bo potekal do 15. septembra in je namenjen podjetjem. Več o razpisu nam bo povedala Lidija Novak, predsednica Sekcije za spodbujanje družbene odgovornosti.



Komentarji
komentiraj >>