OFF NAPOVEDNIK

Ta vikend ni praznovala rojstnega dneva samo vaša priljubljena radijska postaja, temveč tudi kontracepcijska tabletka. Dopolnila je 50 let starosti, toliko je namreč minilo dovoljenja za prodajo, ki ji ga je naklonila ameriška zvezna uprava za hrano in zdravila. Za genezo tabletke je zaslužna predvsem ameriška medicinska sestra in borka za pravice žensk Margaret Sanger. Pri svojem delu se je srečala s kopico žrtev šarlatanskih splavov, legalni abortusi so bili namreč prepovedani, zato je prepričala zdravnika Gregoryja Pincusa, da je razvil kontracepcijsko tabletko. Svoj aktivizem in pisanje kolumne v levičarskem „The Callu“ je morala Margaret plačati celo s pobegom iz države, saj ji je grozila aretacija. Manj sreče je imel njen mož, ki je delil njene letake in zato končal za rešetkami. Zvezna uprava za hrano in zdravila je zaradi križarske vojne nasprotnikov kontracepcije dolgo kolebala o podelitvi dovoljenja za prodajo, nazadnje pa ga je dala 23. junija 1960. Vseeno se za rojstni dan šteje 9. maj, ko je agencija napovedala skorajšnjo zeleno luč.

Berete OFF program Radia Študent, ki glede na zadnje podatke prakticira zgolj naravno metodo preprečevanja nosečnosti.

OFF PROGRAM

Po včerajšnjih nemških deželnih volitvah v severnem Porenju – Vestfaliji se vodstva strank ukvarjajo s koalicijsko kombinatoriko. Vladajoča CDU, Krščansko demokratska unija kanclerke Angele Merkel, je kljub veliki izgubi glasov ohranila prvo mesto med strankami, tesno pa ji sledijo socialdemokrati. Dosedanja koalicija, ki so jo poleg CDU-ja sestavljali še liberalci, ne pride v poštev, zato so se v Krščansko demokratski uniji že pojavile ideje o veliki koaliciji s socialdemokrati. Na ta način naj bi preprečili vstop v deželno vlado skrajni levici, kakor sami označujejo stranko Oskarja Lafontaina. Socialdemokrati so medtem že sporočili, da bi Hannelore Kraft, njihova voditeljica v Severnem Porenju – Vestfaliji, morala postati deželna premierka.

Rezultati deželnih volitev so hud udarec za Angelo Merkel tudi zato, ker je njena koalicija izgubila večino v bundesratu, zgornjem domu nemškega parlamenta. Njegove člane namreč neposredno imenujejo deželne vlade, kar bo ogrozilo napovedano davčno in zdravstveno reformo, saj je vladna koalicija že sedaj imela v njem le šibko večino.

Do levice nenaklonjeno ozračje vlada tudi znotraj češke politične elite. Predsednik Vaclav Klaus je že napovedal, da po prihajajočih parlamentarnih volitvah ne bo imenoval vlade, v kateri bi sodelovali tudi komunisti. Takšno možnost namreč dopušča Jiri Paroubek, vodja po javnomnenjskih raziskavah vodečih socialdemokratov, ki je pripravljen oblikovati tudi manjšinsko vlado s posredno podporo komunistov. Ti so vse od političnih sprememb leta 1990 globoko v opoziciji, pa čeprav so tretja najmočnejša stranka v državi.

V odsotnosti kakršnegakoli zaupanja so včeraj ponovno stekla posredna mirovna pogajanja med Palestinci in Izraelom, ki so bila prekinjena od decembra 2008, ko je Izrael sprožil uničujočo ofenzivo na Gazo. Ključni hakelc v tokratni dozi pogajanj naj bi bilo vprašanje vzhodnega Jeruzalema, kjer Izrael namerava graditi novo naselje z okoli 1600 stanovanji. Predstavniki izraelske vlade so sicer sporočili, da se bo omenjeni projekt začel šele čez dve leti, s čimer naj bi ustregli željam Združenih držav Amerike in zagotovili boljše vzdušje na pogajanjih. Povsem nasproten učinek pa so dosegla izraelska letala, ki so ponoči bombardirala cilje v Gazi. Napad, ki ni terjal življenj, naj bi bil odgovor na sobotni raketni napad Palestincev na mesto Aškelon.

Ameriški predsednik Barack Obama bo za novo vrhovno sodnico predlagal sedanjo glavno zvezno odvetnico oziroma zagovornico države Eleno Kagan. Nadomestila bo upokojenega sodnika Johna Paula Stevensa, velja pa za precej liberalen lik. Proti njej se pričakuje ostra gonja konzervativnih aktivistov in republikancev, saj je v preteklosti branila pravico homoseksualcev do služenja v vojski brez skrivanja svoje spolne usmerjenosti. Resnici na ljubo pa je podpirala tudi vlogo vojaških komisij pri zasliševanju terorističnih osumljencev, pri čemer je vztrajala prejšnja Busheva administracija. Iz Združenih držav se javlja tudi naša redna poročevalka Lidija Poljaček:



Sodišče v Zimbabveju je Roya Benneta, pomočnika premierja Morgana Tsvangiraija, oprostilo obtožb, da je načrtoval strmoglavljenje predsednika Roberta Mugabeja. Sodniki so odločili, da tožilstvu ni uspelo dokazati povezanosti med Bennetom in nekim trgovcem z orožjem preko elektronske pošte, na čemer je temeljil njihov primer. Sodni proces je sicer grozil, da bo sesul vlado narodne enotnosti, ki jo sestavljata stranki dolgoletnih nasprotnikov, Mugabeja in premierja Tsvangiraija. Bennet je namreč eden izmed vodilnih članov premierjevega Gibanja za demokratično spremembo, tik pred aretacijo pa naj bi prevzel tudi položaj v vladi.

V Maleziji se nadaljuje proces proti voditelju opozicije zaradi obtožb o homoseksualnosti. Prejšnji teden je sodišče zavrglo zahtevo Anwara Ibrahima po opustitvi primera, ker naj bi bil politično motiviran. Za nameček so sodniki zavrgli tudi zahtevo obrambe po spisku tožilskih prič, pri čemer so se sklicevali na prejšnje odločitve sodišča. Karizmatični Ibrahim je bil zaradi enakih obtožb, ki jim je bila dodana še točka o skorumpiranosti, leta 1998 že obsojen na šest let zapora. Takrat se je zaradi obsodbe moral posloviti od položaja namestnika predsednika vlade, tokrat pa naj bi bil povod za gonjo proti njemu uspeh opozicije na volitvah pred dvema letoma.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj ali OECD je medse povabila Slovenijo, Estonijo in Izrael. Vse tri države naj bi po treh letih pogajanj izpolnile priporočila organizacije, ki bo po novem štela 34 članic. Ekonomista Jožeta Mencingerja smo vprašali, za kakšne pogoje je pravzaprav šlo:



Generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria je ob povabilu trem novim članicam dejal, da gre za organizacijo, ki igra vse večjo vlogo v svetovnem gospodarstvu. Kakšno pa je stališče Jožeta Mencingerja?



Pri premierju Borutu Pahorju se bodo nadaljevali pogovori socialnih partnerjev glede starostne meje za upokojitev. Vlada je sprva predlagala starostno mejo 65 let za moške in 63 za ženske, čemur so sindikati ostro nasprotovali. Prejšnji ponedeljek pa je ponudila spremenjeni predlog, po kateri starost ne bi bila več izključni pogoj za upokojitev. Novi predlog se osredotoča na delovno dobo in se tako glasi: pogoj za upokojitev je 43 let delovne dobe za moške in 41 let za ženske. Po prepričanju Zveze svobodnih sindikatov niti tak predlog ni sprejemljiv za večino delavcev, zato vztrajajo pri štiridesetih letih delovne dobe kot izključnem pogoju za upokojitev.

Včeraj zvečer je potekala stavka igralniških delavcev v HIT-u. Povod zanjo je bila nesklenitev dogovora o delitvi napitnin, ki jih igralniški delavci zahtevajo zase, medtem ko bi jih uprava v manjšem delu razdelila tudi ostalim zaposlenim. Med stavko je posredovala celo policija, ker posebej za to priložnost najeti zunanji varnostniki stavkajočim niso dovolili vstopa v igralnice. Uprava HIT-a ocenjuje, da naj bi škoda zaradi izpada dohodka znašala 150.000 evrov, posredno pa naj bi bila zaradi odhoda gostov v druge igralnice še večja. Po njihovem naj bi stavkalo okrog 200 zaposlenih, medtem ko stavkovni odbor ponuja število 500 stavkajočih. Danes se po informacijah iz sindikata nadaljujejo pogajanja z upravo. Če dogovora ne bo, potem se bo stavka v še večjem obsegu nadaljevala to in naslednjo soboto.