SEDMA:

Turški predsednik Abdullah Gül je odobril vrsto ustavnih sprememb, ki jih predlagala vlada in o katerih je prejšnji teden odločal turški parlament. Napovedane spremembe ustave, ki med drugim omejujejo pristojnosti pravosodja in vojske, je podprlo 336 poslancev, oziroma eden premalo, da bi spremembe sprejeli avtomatično. O njih bodo tako odločali še volivci na referendumu. Da naj da predlog ustavnih sprememeb na javno glasovanje, je predsedniku turške vlade Recepu Tayyipu Erdoganu, potem ko mu je vrnil odobreni paket predlaganih sprememb, naročil tudi predsednik Gül.

Dva najpomembnejša grška sindikata javnega in zasebnega sektorja sta za prihodnji teden napovedala novo splošno stavko. Novi protesti proti vladnim varčevalnim ukrepom so predvideni za 20. maj, ponovno pa naj bi se odvijali v središču Aten. To bo že četrta stavka od februarja dalje in druga ta mesec.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je koalicijskim poslancem predstavil predlog za imenovanje Marka Šorlija za predsednika vrhovnega sodišča. Poslanci vladajoče koalicije pa o imenovanju Šorlija tudi po ministrovi predstavitvi ostajajo neenotni. V LDS kandidatu napovedujejo podporo, pri SD in Desus še premišljujejo, v Zaresu pa pravijo, da Šorlija ne bodo podprli, ker ta naj ne bi imel podpore v lastnih, sodniških vrstah. Razdeljena je tudi opozicija. Za zdaj so kandidatu podporo obljubili le poslanci SDS.

Atletico Madrid je zmagovalec letošnje Evropske lige. Madridčani so v finalu, po podaljšku z 2:1 ugnali nogometaše angleškega Fullhama. Zmagovalca je z zadetkom globoko v sodnikovem podaljšku – potem ko sta se tekmeca v rednem delu tekme razšla z 1:1 – odločil Diego Furlan.

OSMA:

Na jugu Albanije, v mestu Korca, so se protivladni protesti sprevrgli v nasilje in spopade med protestniki ter policijo. Protestniki so želeli blokirati eno izmed glavnih avtocest v državi, policija pa jih uspela razgnati šele z uporabo solzivca. Demonstranti, privrženci opozicije, na shodih izražajo nestrinjanje z rezultati zadnjih parlamentarnih volitev, premiera Salija Berisho pa obtožujejo, da je rezultate glasovanja poneveril. Največji protestni shod v zadnjih dneh se je odvijal v petek v Tirani, ko se je na ulicah zbralo več deset tisoč ljudi.

Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je glede gradnje judovskih naselbin v Jeruzalemu neomajen. Izraelski premier je, kljub večkrat izraženemu nestrinjanju Združenih držav Amerike, vnovič napovedal nadaljnjo gradnjo stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, ob 43. Obletnici izraelske zasedbe Jeruzalema pa je še dejal, da delitve mesta ne bo dovolil. Palestinske oblasti so sicer izraelske večkrat posvarile, da bodo, če bo Izrael nadaljeval z gradnjami stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, posredni pogovori med njima propadli.

Sindikati javnega sektorja so oblikovali stavkovni odbor, ki ga bo vodil Dušan Miščević. Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija gre za stopnjevanje pritiska na vlado pri odprtem vprašanju sistema plač v javnem sektorju. Posedi je dejal, da priprave na stavko potekajo že od aprila, ker pa jo razumejo kot skrajno obliko pritiska, ni nujno, da bo do stavke sploh prišlo.

DEVETA:

Ameriška vladna administracija je kongresu predlagala višji davek za naftna podjetja. Z ustvarjeno razliko v prihodkih želi Bela hiša sanirati posledice izlitja nafte po eksploziji naftne ploščadi v Mehiškem zalivu. Del zneska, ki bi ga država dobila s povečanjem davka, bi po predlogu administracije predsednika Baracka Obame šel skladu za odstranjevanje posledic naftnega izlitja, del pa pomoči ribičem in drugim, ki so zaradi nesreče ostali brez dela.

Po odstopu zdaj že nekdanjega britanskega premiera Gordona Browna z mesta predsednika laburistične stranke, se tekma za njegovo nasledstvo začenja. Kandidaturo za mesto vodje britanskih laburistov je kot zadnji napovedal nekdanji britanski zunanji minister David Miliband, ki ga je takoj javno podprl nekdanji notranji minister Alen Johnson. Ta se je sprva prav tako nameraval potegovati za predsednika laburistov, a si je kasneje premislil. Milibanda pa najverjetneje v boju za predsedniško mesto kljub temu čaka ostra konkurenca.

Namen ugrabitev letala namenjenega iz Berlina v Moskvo, o katerem so sinoči poročali iz Nemčije in katerega naj bi preprečila tamkajšnja policija, se je izkazal za lažnega. Po namigih obiskovalke letališča so policisti prijeli dva osumljenca, ki naj bi se med čakanjem na prijavo na let obnašala sumljivo, ženski, ki ju prijavila, pa naj bi iz njunega pogovora uspelo izluščiti, da nameravata ugrabiti letalo. Policisti so osumljena odpeljali na zaslišanje, letalo pregledali, na koncu pa morali ugotoviti, da gre za napačne sume potnice. 132 potnikov, brez osumljenih, je v rusko prestolnico poletelo z drugim letom.

Slovenija je okviru pregledne konference Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja v New Yorku pomagala oblikovati skupno izjavo držav, ki se zavzemajo za zmanjšanje števila in postopno ukinitev jedrskega orožja. Izjavo je podpisalo 10 držav, poudarek pa daje zmanjšanju taktičnega jedrskega orožja. Formalnega sporazuma o nadzoru nad tovrstnim orožjem zaenkrat še ni, Slovenija pa se kot sooblikovalka izjave, po besedah zunanjega ministrstva, zavzema, da bi do njega prišlo čim prej.

DESETA:

Ameriški demokratski senator John Kerry je skupaj z neodvisnim kolegom Josephom Libermanom predstavil predlog senatnega zakona proti podnebnim spremembam. Z njim bi do leta 2020 v Združenih državah Amerike zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 17 odstotkov, do leta 2050 pa za 8 odstotkov od ravni iz leta 2005. Po besedah predlagateljev njun predlog zakona podpirajo tako okoljevarstveniki, verski voditelji, strokovnjaki za nacionalno varnost, kot na drugih strani tudi naftna in druge energetske industrije. Ne pa tudi republikanci, ki predlogu ostro nasprotujejo.

Načrtov nove madžarske vlade po katerem bi Madžari, ki živijo v sosednjih državah dobili dvojno državljanstvo, resno zaskrbljuje Slovaško. Slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak je bodočemu madžarskemu kolegu Janosu Martonyju dejal, da takšna poteza ne bi bila dober začetek medsebojnega sodelovanja, Bratislava pa je poudarila, da bo v sprejetju zakona brez posveta s slovaškimi oblastmi videla ne-prijateljsko dejanje. Po besedah novih madžarskih oblasti želijo s predlaganim zakonom samo popraviti diskriminatorno stanje na tem področju. Po sedaj veljavnem zakonu lahko namreč za dvojno državljanstvo zaprosijo Madžari, ki živijo v tujini, ne pa tudi tisti, ki živijo v neposredni soseščini.

Uprava igralniške družbe Hit in predstavniki novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev nadaljujejo pogajanja glede delitve napitnin. Uprava družbe je, preden bo s sindikati ponovno sedla za pogajalsko mizo, izrazila prepričanje, da je sporazum mogoče doseči, za rešitev pa se bo lastnih besedah še naprej trudil tudi sindikat. Obe strani si sicer še naprej očitata, da je njun predlog glede sporne delitve napitnin nezakonit. Sindikat je pritisk na upravo pripravljen stopnjevati do novih stavk, ki utegnejo biti 15. oziroma 22. maja. V prvi, v štirih Hitovih igralnicah je v nedeljo stavkalo okoli 200 zaposlenih.