OFF NAPOVEDNIK

Ena izmed kolateralnih dobrobiti okupacije Afganistana naj bi bila tudi skenslanje makovih polj, ki služijo proizvodnji opija. V posmeh okupatorskim državam pa podatki kažejo, da trgovina z opijem pod ameriško–natovskim škornjem cveti bolj kot kdajkoli. Njena vrednost je lani res padla na 2,8 milijarde dolarjev v primerjavi z 3,4 milijardami iz leta poprej, a je še vedno znašala toliko kot drugi največji vir dohodka v Afganistanu – podkupnine. Da je okupacija najboljši humus, dokazuje tudi podatek, da se je pridelek opija v petih letih povečal skorajda za dvakrat, na 56 kilogramov na hektar. Pred leti se je mak resda pridelovalo v vseh provincah, sedaj pa samo še v petih ali šestih, a s toliko večjim uspehom.

Vse našteto govori v prid teoriji, po kateri si hočejo zahodne države z okupacijo Afganistana zgolj zagotoviti neprekinjeno dobavo heroina za zafiksan in od realnosti ločen plebs. Njihove zle nakane bi sedaj utegnile pokvariti glivice, ki so napadle makova polja. Kot je sporočil Urad Združenih narodov za droge in kriminal, bi njihovo širjenje lahko za četrtino zmanjšalo pridelek opija, saj so prizadele kar polovico polj. Za nameček ta polja ležijo v provincah Helmand in Kandahar, ki veljata za srce tovrstne kultivacije tal. Nekateri lokalni farmerji so celo prepričani, da za okužbo stoji zveza NATO, a jih Združeni narodi mirijo, da gre za popolnoma naraven in periodičen pojav.

Berete do zveze Nato in glivic enako sovražen OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Združenih državah Amerike se širi nasprotovanje dvema zakonoma, ki ju je sprejela zvezna država Arizona. Prvi, ki naj bi stopil v veljavo 29. junija, od policistov zahteva, da legitimirajo in preverijo status tistih, za katere obstaja sum, da nezakonito bivajo v državi. Proti zakonu se je odprla široka fronta, na zveznem sodišču v Phoenixu je tako vloženih kup tožb, državne oblasti pa še vedno vztrajajo, da v tem primeru ne gre za rasno razlikovanje. Nezakoniti priseljenci, v državi jih je kakih 500.000, naj bi namreč predstavljali vse večji problem. Sosednje zvezne države so poostrile nadzor nad mejo z Mehiko, tako da vse več migrantov iz Latinske Amerike pot v ameriški sen išče preko meje z Arizono. Za nameček sosednje zvezne države zaradi velikega deleža kongresnikov latinskoameriškega porekla ne kažejo niti najmanjših znakov, da bi sledile arizonskemu zgledu.

Mestni svet Los Angelesa je zaradi rasnega razlikovanja, ki naj bi ga spodbujal zakon, izglasoval bojkot poslovanja z Arizono, kar bi v denarju lahko pomenilo pičlih 50 milijonov dolarjev. Skupina strokovnjakov iz Združenih narodov pa se je obregnila ob drugi najnovejši arizonski zakon. Ta malce kontradiktorno prepoveduje širjenje nestrpnosti do drugačnih v šolskih programih, ki so namenjeni učencem določene rase ali etnične skupnosti. Predlagal ga je državni šolski načelnik, sicer republikanec, ker naj bi v mestu Tucson programi, namenjeni temnopoltim, Indijancem in Latino-Američanom, širili sovraštvo do belcev.

Tajska vojska namerava z oklepniki obkoliti opozicijske protestnike, ki že od 14. marca zasedajo ključne točke v prestolnici Bangkok. Protestnikom bo sicer dovoljeno zapustiti provizorične kampe, zato pa bodo od večera naprej blokirani vsi dostopi do prizorišč protestov. Zaprte bodo tudi vse bližnje postaje mestnega prometa in trgovine. Do omenjenega poziva vojske je prišlo potem, ko je postalo jasno, da so propadle zadnje politične pobude za rešitev krize, zato obstaja bojazen o prelivanju krvi. Premier Abhisit Vedžadživa je namreč umaknil ponudbo o izpeljavi novembrskih volitev, ker so protestniki zahtevali obtožnico proti namestniku premierja. Suthep Thaugsuban naj bi bil kriv za 25 mrtvih med spodletelo operacijo 10. aprila, ko je vojska skušala razgnati demonstrante.

V Kirgiziji se razmere po zadnji zamenjavi oblasti še vedno niso umirile. Odstavljeni predsednik Kurmanbek Bakijev se je sicer umaknil v Belorusijo, zato pa še vedno vztrajajo njegovi privrženci na jugu države. V Oshu, drugem največjem mestu v državi, so prevzeli nadzor nad državnimi uradi, začasna vlada pa se je odzvala z zahtevo po ponovni vzpostavitvi reda.

V Veliki Britaniji je teden po volitvah z delom začela nova vlada. Prvo, s čimer so se pozabavali koalicijski konservativci in liberalni demokrati, je vprašanje velikanskega javnega dolga in stabilizacije gospodarstva. Koalicijski sporazum predvideva letošnje proračunsko varčevanje v višini šest milijard funtov, čeprav so si liberalni demokrati sprva želeli, da bi se pasove stiskalo šele z letom 2011. Prav tako je iz sporazuma izpadla njihova dolgoročna obljuba o vstopu v evroobmočje, zato pa je zapisana potreba po reformi bančnega sektorja, s katero bi se preprečilo morebitno reprizo krize iz leta 2008.

Državnozborska mandatno-volilna komisija ni podprla predloga pravosodnega ministra Aleša Zalarja o imenovanju Marka Šorlija na mesto predsednika Vrhovnega sodišča. Le-to že dlje časa nima vodstva, kar so v podpori predlogu izpostavljali poslanci Liberalne demokracije. Z njimi so se presenetljivo strinjali opozicijska Slovenska demokratska stranka in Ljudska stranka ter poslanca manjšin, medtem ko sta jih koalicijski stranki Zares in Socialni demokrati pustili na cedilu. Poslanci SD-ja so izpostavili predvsem dejstvo, da Šorli na občni seji Vrhovnega sodišča ni prejel podpore svojih kolegov. Ali za Liberalno demokracijo to ni moteč faktor, smo vprašali Boruta Sajovica:



To je poleg vprašanja vrhovne državne tožilke že drugi primer v pravosodju, ko v koalicijskih strankah ni soglasja. Kako Sajovic glede na pretekle izkušnje komentira precej nenavadni koaliciji, ki sta se oblikovali ob tem predlogu imenovanja:



Dodajmo, da je po dolgih letih iz Liberalne demokracije izstopil Matjaž Švagan, župan Zagorja ob Savi. Najbolj ostaja v spominu po postavitvi spomenika Janezu Drnovšku v svojem mestu, prav pomanjkanje Drnovškovega duha v LDS pa naj bi bil razlog za njegov izstop. Meni namreč, da je LDS postala stranka kapitala.

Odbor Državnega zbora za gospodarstvo bo na današnji seji obravnaval predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Predlog naj bi koalicijski poslanci podpirali, a je nekatere zmotilo dopolnilo Socialnih demokratov, po katerem bi bila ta udeležba obvezna. Lojzeta Posedela iz Zaresa smo najprej vprašali, ali v njegovi stranki podpirajo udeležbo delavcev pri dobičku:



Kljub temu pa so v stranki Zares proti obvezni udeležbi zaposlenih pri delitvi dobička, ker naj bi to v času ekonomske krize prinašalo zgolj lažno upanje:



Zakaj pa bi podjetja sploh prostovoljno delila del dobička s svojimi zaposlenimi? Je takšna naivnost na mestu?



Sindikat vojaških pilotov, Sindikat vojakov Slovenije in Sindikat vojske, obrambe in zaščite so v skupni izjavi opozorili na grobo poseganje v pravice vojakov, ki naj bi se dogajalo s konsolidacijo v Slovenski vojski. Ta naj bi bila le krinka za varčevalne ukrepe, ki jih izvaja vlada oziroma obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Namesto odpravljanja plačnih anomalij se po prepričanju sindikatov le-te celo povečujejo, poleg vsega pa se v vojski z grožnjami in enostranskimi izjavami preprečuje koriščenje posameznih pravic iz delovnega razmerja.