OFF NAPOVEDNIK
Kitajci so se odločili za izgradnjo centra, v katerem bodo pande, ki so bile skotene v ujetništvu, učili preživetja v divjini, saj je ta vrsta zelo ogrožena. Kompleks bo zavzemal 8,7 hektarja veliko območje, namenjeno poskusom in 1128 hektarjev gozdov, projekt pa bo stal 7 milijonov evrov. Objekt bodo zgradili v provinci Sečuan, ki je najprimernejše okolje za pande.
Center bo zgrajen v roku petih let, v njem pa naj bi živelo od 3 do 5 pand. Sicer imajo Kitajci tudi na področju pand zelo stroge zakone, tako da se povzročitev smrti te že skoraj da iztrebljene živali kaznuje s smrtno kaznijo. V divjini tako živi samo še okoli 1.600 pand, 300 pa jih imajo Kitajci v živalskih vrtovih. Se pa zavedajo, da bo projekt povečanja števila pand v naravi dolgotrajen, še posebej glede na število pand, ki jih bodo učili preživetja v divjini.
Berete panda OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Tajska vlada je za tri noči podaljšala policijsko uro v prestolnici Bangkok in 23-ih drugih provincah, ki jo je uvedla prejšnjo sredo. Protesti se sicer nadaljujejo. Tako so demonstranti zanetili ogenj v največjem tajskem nakupovalnem središču, po navedbah vojske pa naj bi bilo od prejšnje srede v Bangkoku podtaknjenih 39 požarov. Sicer sta se oblastem predala še dva voditelja rdečesrajčnikov, vodja Združene fronte za demokracijo proti diktaturi Veera Musikapong in Weng Tojirakaran.
Južnokorejska vojska trdi, da je njeno vojaško ladjo 26. marca potopil torpedo s severnokorejske podmornice. Ostanki torpeda, ki so ga našli, se po mnenju južnokorejske vojske popolnoma ujemajo z vrsto torpeda, ki ga Severna Koreja ponuja za izvoz. Pjongjang trditve zanika, na ugotovitve se je odzvalo že več držav. Britanski zunanji minister William Hague je dejal, da je ta napad še eden od znakov neupoštevanja mednarodne skupnosti. Avstralski premier Kevin Rudd pa je poudaril, da gre za kršitev ustanovne listine Združenih narodov in dogovora o premirju med Korejama, ki je bil sklenjen leta 1953.
O krvavih nemirih poročajo iz juga Kirgizistana, kjer sta umrla dva človeka. Več tisočglava množica je napadla lokalnega guvernerja Bekturja Asanova in ga hotela ugrabiti, za talca pa naj bi vzela obrambnega ministra začasne vlade Ismaila Isakova. Množica zahteva izpustitev več deset ljudi, ki so bili aretirani v sredinih spopadih med policijo in privrženci odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva ter pripadniki uzbeške manjšine v mestu Džalalabadu na jugu države. Začasna vlada je v tem mestu razglasila izredne razmere in preložila predsedniške volitve na oktober leta 2011.
Francoski in španski policisti so aretirali domnevnega vodjo baskovske organizacije ETA Mikela Karrero Sarobeja. Do aretacije je prišlo na jugozahodu Francije v bližini meje s Španijo, Sarobe pa velja za vodjo Etinih komandosov. Poleg Sarobeja sta bila aretirana še dva člana ETE, čeprav še ne gre za uradne informacije.
Malavijski sodnik Nyakwawa Usiwa-Usiwa je obsodil gejevski par na 14 let zapora s prisilnim delom. To naj bi Usiwa naredil zaradi zaščite javnosti, kar je v zaključni izjavi tudi povedal. Obsojenca Steven Majoneza in Tiwonge Chimbalanga sta se decembra lani poročila, nakar sta bila aretirana. Borec za človekove pravice Peter Tatchell je pri obsodbi poudaril, da gre za zakone, ki so bili sprejeti za časa britanskega kolonializma in ne za zakon, ki bi bil sprejet v času samostojnosti Malavije.
V Gvineji bodo 27. junija potekale volitve, gvinejski general Nouhou Thaim pa je dejal, da bo za varnost skrbela vojska. Dodal je še, da se vojska ne bo vmešavala v volitve in predvolilno kampanjo. Tako se je Thaim srečal z voditelji največjih političnih strank v državi, debatirali so o možnostih, kako najbolj varno izvesti volitve. Gvineja je sicer država, ki je bogata z minerali, a so njeni prebivalci zelo revni, kar je eden izmed vzrokov, da bi med volitvami lahko prišlo do nasilja.
Mehiški predsednik Felipe Calderón je svoj obisk v Združenih državah Amerike pri kolegu Baracku Obami začel s kritiko novega imigracijskega zakona v zvezni državi Arizona, ki je diskriminatoren do tujcev, saj jih lahko policija kadarkoli preganja že, če sumijo, da gre za ilegalnega imigranta. Obama, ki se z novim zakonom v Arizoni sicer ne strinja, je Calderonu v tolažbo dejal, da bosta Amerika in Mehika vedno stali skupaj in da bo Bela hiša zelo podrobno pregledala zakon in implikacije v njem, ki kršijo človekove pravice. Več o dogajanju preko luže pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent iz Združenih držav, Lidija Poljaček:
Po včerajšnjem burnem dnevu, ko so med študentskimi demonstracijami letele granitne kocke s strani posameznikov in je parlament razbit, je Študentska organizacija Slovenije sporočila, da bo pomagala policiji pri iskanju storilcev. Sicer se je na dogodek poleg politike odzvalo tudi več organizacij. Poslušajmo, kaj si o včerajšnjih demonstracijah misli predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič.
Semolič pa je po drugi strani tudi kritičen do vlade in njenega dialoga s socialnimi partnerji.
O včerajšnjem nasilju smo govorili tudi s tiskovno predstavnico policije, Majo Adlešič:
Kdo pa naj bi bili te ljudje, ki so nasilno protestirali?
Ravnokar pa o včerajšnjem nasilju pred parlamentom debatirajo predsednik Slovenije Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor in predsednik parlamenta Pavle Gantar. Ob pol petih bodo dali izjavo za javnost, več o tem pa ob šestih zvečer v KROFF-u. 
V Zvezi Romov Slovenije predlagajo, da se novemu zakonu o Radioteleviziji Slovenija zagotovi enakopravna udeležba romske skupnosti v svetu zavoda. Tako predlagajo, da se v novi zakon uvede programski odbor za programske vsebine za romsko skupnost, kar že imata madžarska in italijanska skupnost. Vlada ravno danes obravnava ta zakon, ki je podoben tistemu, ki ga je ministrstvo za kulturo sprejelo marca letos na javni tribuni v državnem zboru. Po novem predlogu bi imel svet zavoda Radiotelevizije Slovenija 15 članov namesto dosedanjih 29, medtem ko bi na predlog madžarske in italijanske skupnosti dva člana imenoval predsednik države, ne pa tudi člana romske skupnosti, ki v trenutnem obravnavanju zakona ni vključen.