OFF NAPOVEDNIK
Izraelski znanstveniki so svetu predstavili svojo najnovejšo iznajdbo, in sicer detektor sarkazma. Dejansko gre za algoritem, ki so ga razvili računalniški strokovnjaki iz Hebrejske univerze v Jeruzalemu, ki je, tako trdijo, sposoben analizirati daljše tekste in v njih prepoznati tako sarkastične fraze kot tudi ločila, ki v stavkih poudarjajo ironijo. Znanstveniki so svoj izum testirali na spletu, analizirali so okrog 66.000 tekstov in zabeležili 77-odstoten uspeh njihovega računalniškega programa. Za svoj izum pravijo, da bo prinesel velike koristi nadaljnji, bolj sofisticirani komunikaciji med ljudmi in računalniki, karkoli za vraga naj bi to pomenilo.
Kako bo ta iznajdba koristila človeštvu, bomo še videli. Za začetek bi bilo predvsem luštno, če bi dotični znanstveniki, namesto da analizirajo komentarje na knjigo Da Vincijeva šifra, ta svoj detektor sarkazma usmerili na izraelske politike. Recimo na trenutnega premiera Benjamina Netanjahuja, ki si za mir s Palestinci prizadeva tako, da jih izseljuje iz vzhodnega Jeruzalema. Ali pa na prejšnjega voditelja vlade Ehuda Olmerta, ki je po lanskem masakru 1200 palestinskih civilistov v Gazi razlagal, da je izraelska vojska najbolj moralna vojska na svetu. Pa da vidimo, če ta detektor res deluje!
Berete od sarkazmov pokajoči Off Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Ameriški predsednik Barack Obama je dosegel svojo drugo največjo zmago, odkar je vstopil v Ovalno pisarno. Po sprejetju zgodovinske zdravstvene reforme je senat potrdil še njegov paket zakonov, ki bodo poostrili državni nadzor nad največjimi ameriškimi bankami in finančnimi podjetji z zloglasnega Wall Streeta. Če bo reforma uspešno romala še skozi kongres, bo poslovanje finančnih institucij nadzorovala posebna državna agencija. Banke se med drugim ne bodo mogle več okoriščati prek tveganih naložb, če pa se bodo znašle pred kolapsom, jih bo prevzela agencija Zveznih rezerv. Namen reforme je potrošnike in sistem obvarovati pred novimi finančnimi krizami.
Ameriški nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dennis Blair je sporočil, da bo 28. maja odstopil s položaja. Razlog je verjetno spor z direktorjem obveščevalne agencije CIA in dejstvo, da je v 16ih mesecih na funkciji podal nekaj nepremišljenih izjav. Tako je recimo v primeru Nigerijca Umarja Faruka Abdulmutalaba, ki je hotel razstreliti letalo na poti v Detroti dejal, da bi ga morala zaslišati posebna ekipa zasliševalcev za pomembnejše teroriste, ki pa v tistem času še niti ni delovala. Prav tako je obelodanil, da osumljenec sodeluje v preiskavi, čeprav zasliševalci niso želeli, da to pride v javnost. V času njegovega mandata so se Združene države izognile dvema večjima napadoma, vendar po zaslugi odpovedi bombe, ne pa po zaslugi dela njegove organizacije. Ta je bila ustanovljena po 11. septembru 2001, da bi v bodoče razne agencije bolje sodelovale med seboj.
Korporacija British Petroleum mora zamenjati kemikalijo, ki jo uporablja za razprševanje nafte, ki od 20ega aprila brbota v nederje Mehiškega zaliva. V tem času je Zvezni agenciji za zaščito okolja uspelo analizirati, da sedaj uporabljano sredstvo »corexit« povzroča vnetje kože in oči. Novo kemikalijo morajo prijaviti v 24ih urah, v štirih dneh pa jo morajo že začeti uporabljati, kar daje misliti, da je po dobrem mesecu dni začela »goreti voda«. Tudi sicer ne gre British Petroleumu nič po načrtih. Preden so nad vrtino namestili kupolo za prečrpavanje, so trdili, da v morje dnevno odteka 800.000 litrov nafte. Sedaj, ko je ravno toliko prečrpajo - posnetki pa kažejo, da večina nafte še zmeraj teče mimo - je jasno, da so zavajali javnost.
Sveži britanski premier David Cameron je za prvo pot v tujino izbral Francijo, kjer je v četrtek s francoskim predsednikom Sarkozyjem začel novo partnerstvo med državama. Tako vsaj pravita oba državnika, napovedala pa sta še skupno delo za novo globalno finančno regulacijo. Cameron in Sarkozy zagotavljata, da bosta naslednji zasedanji skupine G8 in G20 v znamenju reforme bančnega sistema.
Po besedah tajskega premiera Abhisita Vedžadžive je v Bangkoku in ostalih provincah znova vzpostavljen red po koncu protivladnih protestov, ki so trajali dva meseca. Premier je izrazil obžalovanje zaradi smrtnih žrtev med zadnjo vojaško ofenzivo proti protestnikom, a dodal, da je operacija potekala znotraj zakonov in v skladu z mednarodno prakso. Čeprav so protesti končani, rdečesrajčni protestniki trdijo, da to ni poraz in vztrajajo pri svojih zahtevah. Ameriška nevladna organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch je opozorila na zlorabe človekovih pravic s strani varnostnih organov v času protestov.
Južna Koreja bo od severne sosede zahtevala plačilo za marčevsko potopitev njene vojaške ladje, za kar krivi prav Severno Korejo. Južnokorejski predsednik Lee Myung Bak je sklical zasedanje sveta za nacionalno varnost in označil napad s torpedom 26. marca za kršitev premirja, ki je končalo vojno med Korejama med letoma 1950-1953, a dodal, da bo njegova država ravnala preudarno. Severna Koreja na drugi strani obtožuje prav Južno Korejo za ustvarjanje ozračja, v katerem lahko kadarkoli izbruhne vojna. Ameriška administracija je previdna pri obtoževanju Pjongjanga in je njegovo torpediranje označila za dejanje agresije, izrazu vojna pa se je izognila. Američani pa niso izključili enostranskih ukrepov proti Severni Koreji v obliki finančnih sankcij ali vrnitve te države na seznam podpornic terorizma.
Predstavniki vlade in Študentska organizacija Slovenije so se sestali, da bi vsebinsko zasnovali konferenco o aktualnih študentskih vprašanjih, ki je bila dogovorjena že aprila na sestanku s premierjem Borutom Pahorjem. Konferenca bo tako potekala 9. junija v Ljubljani, razdeljena pa bo na štiri vsebinske dele. Teme bodo sistemska vprašanja visokega šolstva, sociale, zdravstva in študentskega bivanja. Srečanje je bilo le eno v nizu sestankov, ki jih imajo v tem mandatu predstavniki vlade in ŠOS-a.
Okrožno tožilstvo v Kopru je proti poslancu Slovenske nacionalne stranke Srečku Prijatelju, ki je v priporu že več tednov, vložilo obtožnico izsiljevanja in samovoljnosti. Glede prvega ni veliko dvomov, Prijatelja so policisti tako rekoč ujeli s prstom v riti, toda kaj je očitana samovoljnost? Po 313. členu kazenskega zakonika je definirana kot dejanje, ko si nekdo vzame pravico, za katero misli, da mu gre, mimo sodišč in drugih pristojnih institucij. Gre za logično potezo tožilstva, ki s podano obtožnico samovoljnosti a priori spodbija Prijateljevo obrambo, češ da pri vsem skupaj ni šlo za izsiljevanje, temveč za izterjavo dolga.
Poslanke in poslanci državnega zbora ravno razpravljajo o predlogu za razrešitev predsednika parlamenta Pavla Gantarja iz stranke Zares, ki so ga vložili poslanci slovenske demokratske in nacionalne stranke. Očitajo mu namreč, da je z zavrnitvijo njihove zahteve za izredno sejo o kompleksu v Stožicah v resnici ščitil ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Predsednik poslanske skupine SDS Jože Tanko je Gantarja označil za generatorja problemov v državnem zboru. Svoje videnje razprave in razlogov zanjo nam je podal poslanec stranke Zares Franci Kek:
Za komentar smo prosili tudi poslansko skupino Slovenske demokratske stranke, a se na vabilo niso odzvali.
Poslanci so včeraj sprejeli spremembe in dopolnitve Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Tako sedaj spremenjen zakon obvezuje delodajalce, da mora biti v primeru, ko se na skupščini lastniki odločijo za delitev več kot 25 odstotkov dobička, od tega dobička najmanj 25 odstotkov razdeljenih med zaposlene. Dušana Semoliča iz Zveze svobodnih sindikatov smo vprašali, ali ni to malo:
Slovenija je zaradi dviga minimalne plače in sprejetja nekaterih drugih socialnih politik na svetovni lestvici konkurenčnosti padla za 20 mest. Opozicijski vodja Janez Janša je izjavil, da bi zaradi tega morali zvoniti vsi alarmi. Toda, ali ni dobro, da padamo na lestvici konkurenčnosti, če vemo, kaj ta konkurenčnost dejansko pomeni. Semolič odgovarja: