Številne raziskave potrjujejo, da predstavlja finančna participacija eno od učinkovitejših oblik motiviranja in spodbujanja zaposlenih. Tako so številne evropske države sprejele različne zakone, ki omogočajo ter spodbujajo finančno participacijo zaposlenih.

Evropska unija se že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja podrobneje ukvarja s finančno participacijo delavcev pri udeležbi pri dobičku družb. Leta 1992 je bilo sprejeto neobvezujoče Priporočilo o spodbujanju participacije zaposlenih v dobičku in rezultatih podjetja, s katerim je skušala Evropska unija spodbujati države članice in gospodarske družbe, da uredijo oziroma se odločajo za finančno participacijo v svoji zakonodaji. Eno temeljnih načel, ki so omenjena v priporočilu, je tudi načelo prostovoljne udeležbe.

Države članice Evropske unije imajo različno urejeno področje udeležbe zaposlenih v rezultatu poslovanja podjetja na podlagi dela. Visoko udeležbo delavcev pri dobičku beležijo v Franciji, Nemčiji, Španiji ter na Finskem, Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, Slovaškem in Švedskem. Zelo nizko pa v Estoniji, Italiji, Litvi, Romuniji ter na Cipru, Danskem in Malti.

Udeležba delavcev pri dobičku je v Franciji obvezna za vse družbe, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev. Na Švedskem poznajo specifično obliko udeležbe delavcev pri dobičku - prek posebnih skladov, ki jih običajno ustanavljajo delavske organizacije v podjetjih. Švedska zakonodaja pa s posebnimi ukrepi ne spodbuja razvoja delavskega delničarstva.

V Združenem kraljestvu je posebej razvejan sistem delavskega delničarstva, kar se povezuje z visoko razvitostjo kapitalskega trga v državi. Delavsko delničarstvo in udeležba delavcev pri dobičku je še bolj izrazita v podjetjih z več kot 200 zaposlenimi.

In Slovenija? Po sprejetju Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku leta 2008, ki sledi kapitalu prijaznemu načelu prostovoljnosti, je 27 podjetij registriralo pogodbo o udeležbi pri dobičku. Za kako bizarno majhno številko gre, povedo podatki statističnega urada, ki pravijo, da je bilo konec leta 2008 v Sloveniji registriranih 152.541 podjetij. Približno 80.000 tega je samostojnih podjetnikov.

Nov predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku pa buri domače duhove predvsem zaradi vpeljave obveznosti deljenja dobička med zaposlene. Če skupščina družbe sprejme sklep o delitvi več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, se mora del dobička, namenjenega za razdelitev, obvezno nameniti delavcem. Del bilančnega dobička, ki se v tem primeru deli delavcem, pa ne sme biti manjši od 25 odstotkov celotnega bilančnega dobička, namenjenega za razdelitev. To gre v nos med drugim Združenju delodajalcev, Gospodarski zbornici Slovenije in delu političnih strank, ki predstavljajo obveznost delitve dobička kot dodatno oviro za tuje investitorje.

Slišati je bilo argumente, da bi tak zakon demotiviral investitorje in celo zaposlene, čeprav ni popolnoma jasno, kakšna logika je za zadnjo argumentacijo. Predlog zakona je bil v parlamentu sicer sprejet, vendar je bil nanj v Državnem svetu izglasovan veto, kar vrača predlog nazaj v parlamentarno obdelavo. Član Državnega sveta je tudi ekonomist Jože Mencinger, ki se je glasovanja o vetu vzdržal, poslušajmo zakaj:



Kot smo dejali, Gospodarska zbornica Slovenije nasprotuje ideji obvezne delitve dobička med tiste, ki ga soustvarjajo. Od kod to nasprotovanje, nam je pojasnjeval generalni sekretar zbornice, Samo Hribar Milič:



Nadaljujmo s stališčem sindikata kovinske in elektro industrije SKEI glede predloga zakona. Predstavila nam jih je Lidija Jerkič, predsednica omenjenega sindikata:



Hribar Milič straši z izogibanjem investitorjev Sloveniji, omenja pa tako previsoko regulacijo kot nizko konkurenčnost Slovenije:



Mencinger se s temi svarili ne strinja in omenja minimalen učinek zakona na gospodarstvo:



Prostovoljnost delitve dobička je opevana le na strani delodajalcev, ki se z omembo tega načela izogibajo kakršnimkoli obveznostim do zaposlenih pri delitvi dobička. Hribar Milič polaga veliko zaupanje v delodajalce oziroma vlagatelje:



Da bi vedeli o kakšnih razsežnostih delitve dobička se pogovarjamo, smo sindikalistko Jerkič vprašali, koliko družb je do sedaj delilo več kot 25 odstotkov dobička:



Takšna je torej realnost. Hribarja Miliča smo vprašali, zakaj se je le 27 podjetij od več kot 150.000ih odločilo za delitev dobička med zaposlene?



Politika je tudi ob temu predlogu zakona razdeljena. Prišlo je do zanimivih koalicij. Zakon z obvezno delitvijo dobička podpirajo v Socialnih demokratih, DeSUS, Slovenski Ljudski in nacionalni stranki, nasprotujejo pa mu v Slovenski demokratski stranki, stranki Zares in Liberalni demokraciji Slovenije. Zakaj so proti v SDS, nam je za dnevnoinformativni program pojasnil njen poslanec, Zvonko Černač:



Proti zakonu tako stojijo z ramo ob rami z LDS, čigar stališče nam je prestavil vodja njene poslanske skupine, Borut Sajovic:



Sajovic je omenil Francijo. Kako pa na njen primer gleda Samo Hribar Milič?



Lahko sklenemo, da delodajalci podpirajo delitev dobička, ampak samo, če do nje dejansko ne pride. Torej podpirajo okoli nič odstotkov za zaposlene, mi pa smo sindikalistko Jerkič vprašali, ali ni tudi teh 25 odstotkov za zaposlene v bistvu premalo:



Misel, ki je delodajalci nikakor ne morejo razumeti. Nekatere politične sile pa je očitno nočejo.

Kultivator so pripravili Potočan, Lan in Boris.