OFF NAPOVEDNIK

Tudi arbitražni referendum, na katerem se bo odločalo to nedeljo, je bil v ihti razpisan, da kampanja ne bi slučajno posegla v sveto zapovedano romanje nogometašev in navijačev na jug Afrike. Da omenjena dogodka kraljujeta v glavah in srcih življa na tej strani Alp dokazuje tudi rožnodolski radijski komentator-poševnica-rezident, Anton Krpan Veliki, ki je ob priložnostnem obisku v redakciji povedal tole:



Poslušate arbitražni referendum vnemar brcajoči OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Iranska centralna banka je začela s prvo fazo prodaje oziroma menjave 45 milijard evrov deviznih rezerv, ki jih ima v evrih v dolarje. Prav tako bo Iran zmanjšal prodajo nafte za evre. Razlog za to je padanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Evro je letos izgubil že 15 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem in je na najnižji ravni v zadnjih štirih letih.

Generalni direktor Mednarodne organizacije za delo Juan (izg. huan) Somavia je v luči dolžniške krize v območju evra in varčevalnih ukrepov držav pozval k uravnoteženim strategijam spodbujanja okrevanja gospodarstva, ki bi omogočile tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Somavia je opozoril, da bi lahko dolžniška kriza in varčevalni ukrepi držav, predvsem na področju socialnih zadev, v času šibkega okrevanja gospodarstva in še vedno visokih stopenj brezposelnosti, kot je dejal, neposredno vplivali na zaposlovanje in plače.

Kljub svetovni finančni in gospodarski krizi se je v zadnjem desetletju skoraj podvojil obseg sredstev, ki jih države namenjajo za oborožitev, in je lani presegel 1200 milijard evrov, v svojem poročilu ugotavlja stockholmski mirovni inštitut. Lani se je v primerjavi z letom 2008 obseg sredstev za oborožitev povečal za 5,9 odstotka. Velikih pet z najdebelejšo denarnico je: Združene države Amerike, Kitajska, Francija, Japonska in Nemčija. Inštitut je lani po svetu sicer naštel 54 mirovnih operacij, od tega 17 v Evropi in 16 v Afriki. V njih je bilo zaposlenih skoraj 220.000 oseb, od tega 90 odstotkov vojakov. Osem svetovnih jedrskih sil je imelo lani po oceni stockholmskega inštituta 8100 jedrskih konic, od teh jih je bilo okoli 2000 v pripravljenosti in bi jih države lahko uporabile v nekaj minutah.

Administracija Baracka Obame naj bi pritiskala na Izrael, naj sprejme drugačne ukrepe, kot je sedanja blokada območja Gaze, ki pa bi mu še vedno zagotavljala varnost. Blokada naj bi bila po mnenju Washingtona nevzdržna, zato pritiska na judovsko državo, naj sprejme drugačen pristop, ki bi omogočal dostavo več dobrin na obubožano območje, na katerem živi 1,5 milijona Palestincev, a bi ji hkrati še naprej zagotavljal varnost.

Zadnja anketa inštituta Gallup ugotavlja, da bi 49 odstotkov ameriških volivcev raje volilo republikance, le 43 odstotkov pa demokrate. Za republikance je to največja prednost v vsej zgodovini tovrstnih Gallupovih anket, ki segajo v leto 1950. Krivdo analitiki pripisujejo predvsem iztekajoči nafti v Mehiškem zalivu.

Medijska zastopanost in financiranje delovanja ter kampanj za neparlamentarne stranke je eden od ponavljajočih turov, na katerega visoka politika po preskoku parlamentarnega praga praviloma pozabi. Andrej Magajna v državnem zboru sicer sedi, kar pa njegovim Krščanskim socialistom ne pomaga. Magajna zahteve po deregulaciji naslavlja v okviru Koordinacije za spremembo medijske in volilne zakonodaje. Več je v naš mikrofon povedal član koordinacije, nekdanji podsekretar na direktoratu za medije na kulturministrsvu, pesnik in učitelj, Vladislav Stres.



Koordinacija bo na ustavno sodišče tako naslovila zahtevo za presojo ustavnosti posameznih členov obstoječega, kot tudi prihajajočega zakona o javnem medijskem zavodu.



Skoraj leto je okoli, kar je bil v Ljubljani zagnan poskusni projekt Časovne banke, v okviru katerega posamezniki vzpostavljajo mikro trg, čigar podstat pa niso fiskalna menjalna razmerja, temveč izmenjava dobrin in storitev. Projekt se širi tudi v Maribor in na druge konce države. Konkretnejši pa bo prvi mož Časovne banke, eks šolski minister Slavko Gaber.



Društvo za teorijo in kulturo hendikepa vlado in Boruta Pahorja poziva k odpravi koruptivnih ravnanj v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije in k sprejetju sistemskih sprememb financiranja invalidskih organizacij v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij. Kot navaja društvo, se znotraj posameznih invalidskih organizacij denar porablja nenamensko, pristojno ministrstvo z vlado na čelu pa takšno početje dopušča ali celo podpira. Opozarjajo tudi na nedorečenosti pri delitvi denarja Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij. Na to je, kot navajajo, opozorilo tudi Računsko sodišče.

V društvu vlado tudi pozivajo, naj nemudoma odgovori na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije ter prične s proceduro za spremembo zakonodaje, ki bo uredila transparentnost in enakopravnost pri razdeljevanju sredstev. Zahtevajo tudi, da vlada jasno opredeli osebo, ki bo pristojna za reševanje teh težav.