OFF NAPOVEDNIK

Naslednjo zgodbo bi v skrbi za duševni in telesni razvoj našega mladega poslušalstva najraje zamolčali, a nas zavezuje novinarska etika, ki zapoveduje pravico do seznanjenosti z bizarnimi dogodki in osebnostmi. Dveletni indonezijski fantič Ardi Rizal popuši vsak dan dve škatli cigaret in to vse od svojega osemnajstega meseca, ko mu je čik prijazno ponudil njegov oče. Fant, ki prihaja z otoka Sumatra in ima za nameček nekaj kilogramov preveč, je pred kratkim s pomočjo socialne službe zmanjšal število pokajenih cigaret na zgolj eno škatlo dnevno, svojo psihofizično kondicijo pa ohranja v stiku z bivajočim z izleti, igranjem in učenjem o zakonitostih vsakdanjega življenja.

Berete od nikotina odvisen OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Leta 1984 se je v indijskem mestu Bhopalu zgodila doslej najhujša industrijska nesreča, ko je zaradi uhajanja plina metil izocianat iz tovarne pesticidov umrlo najmanj 15.000 ljudi. Kazenski postopek proti odgovornim v podjetju, ki je bilo sicer podružnica ameriške družbe Union Carbide, se je v zvezni državi Madhja Pradeš začel že leta 1987, sedaj pa se je končal s spoznanjem osmih ljudi za krive. Osmerici, med katero so sami nekdanji visoki uslužbenci podjetja, je sodišče dodelilo dve leti zapora in še nekaj drobiža denarne kazni zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Roki pravice pa je najverjetneje za vedno ušel nekdanji predsednik Union Carbidea Warren Anderson, saj Indiji od Združenih držav Amerike ni uspelo doseči njegove izročitve.

Naštevanje negativnih presežkov nadaljujemo v Mehiškem zalivu. Iztekanje nafte iz poškodovane vrtine družbe BP je že obveljalo za največjo okoljevarstveno katastrofo v ameriški zgodovini, pa četudi izvršni direktor BP-ja Tony Hayward prodaja bučke o tem, kako bo podjetje v zalivu vzpostavilo stanje pred nesrečo. S pomočjo kupole, ki so jo v soboto namestili na počeno cev 1600 metrov pod morsko gladino, je družbi uspelo postopoma uloviti približno polovice iztekajoče se nafte, vseeno pa bo potrebno za oceno zadnje sanacijske akcije počakati še nekaj dni.

Z večjo ažurnostjo se lahko v BP-ju izkažejo pri preračunavanju stroškov, ki jih imajo z odpravljanjem posledic nesreče. Trenutno naj bi znašali 1,25 milijarde dolarjev, v kar ni vštetih 350 milijonov za gradnjo umetne pregrade, ki naj bi ubranila močvirnata območja v notranjosti Louisiane pred nafto.

Amnesty International je predstavil dokaze, da so lani Združene države Amerike sodelovale pri napadu jemenske vojske na domnevno oporišče Al Kaide. V decembrskem napadu naj bi jenkiji velikodušno izstrelili rakete vrste tomahawk, na katerih so bile pritrjene kasetne bombe z vnetljivo snovjo. Rezultat napada, za katerega je odgovornost prevzelo jemensko obrambno ministrstvo, pri tem pa zamolčalo ameriško kooperacijo, je bila po navedbah lokalnih virov smrt 23-ih otrok in 17-ih žensk. Kljub temu so jemenske oblasti operacijo pozdravile kot velik uspeh v boju proti terorizmu, za nagrado pa so si takrat prislužile tudi telefonski klic Baracka Obame s čestitkami.

V Peruju se je v znamenju napetosti med Združenimi državami in Brazilijo začela 40. splošna skupščina Organizacije ameriških držav, na kateri bo govora predvsem o vzpostavitvi nadzora nad oboroževanjem v Latinski Ameriki. Vojaški izdatki na tem območju so se v letih med 2005 in 2009 povečali kar za 150 odstotkov v primerjavi s petletko poprej. Na sestankovanju bomo prikrajšani za srečanje med ameriško državno sekretarko Hillary Clinton in njenim brazilskim kolegom Celsom Amorimo, ki v Limo sploh ni dospel. Odnosi med državama so se v zadnjem času precej ohladili zaradi različnih stališč do iranskega jedrskega programa in do spremembe oblasti v Hondurasu lansko leto.

Združene države v Varnostnem svetu Združenih narodov podpirajo ostrejše sankcije proti Iranu, medtem ko Brazilija kot nestalna članica zagovarja nedavno sklenjeni dogovor o bogatenju iranskega urana v Turčiji. Glede Hondurasa si jenkiji in njihovi regionalni zavezniki želijo čimprejšnjo ponovno vključitev te države v Organizacijo ameriških držav, iz katere je bil Honduras izključen po državnem udaru proti predsedniku Manuelu Zelayi. Brazilija in ostale leve vlade v Latinski Ameriki pa lanske volitve, na katerih je po udaru zmagal Porfirio Lobo, označujejo za nelegitimne.

Poskusom humanitarnega preboja izraelske blokade Gaze se bo pridružil tudi iranski Rdeči polmesec. V sodelovanju s Turčijo bo proti palestinski enklavi poslal tri ladje s hrano in zdravili, na krovih pa naj bi bilo tudi 70 prostovoljcev, predvsem zdravnikov in medicinskih sester. V kooperaciji z egiptovskim Rdečim polmesecem bo Iran v Egipt poslal tudi letalo s 30-imi tonami pomoči, od tam naj bi jo po kopnem prepeljali v Gazo. Izraelska vojska je, sicer manj nasilno kot prejšnji ponedeljek, podoben iranski poskus pomorske dostave pomoči preprečila že decembra 2008, ko se je začela invazija na Gazo.

Evropska unija bi lahko nadzorovala dostavo humanitarne pomoči Gazi in mejni prehod Rafa na meji z Egiptom. Takšen predlog je dal francoski zunanji minister Bernard Kouchner na srečanju z britanskim kolegom Williamom Hagueom in se pri tem skliceval na dejstvo, da je unija v preteklosti že nadzorovala mejo med Egiptom in Gazo. Ob obali Gaze je sicer izraelska vojska ubila še štiri Palestince. Kot običajno je v ubitih prepoznala skupino teroristov, ki naj bil bila v opremi za potapljanje.

V spomin na 7. junij 1941, ko je nemški okupator iz Slovenske Bistrice odpeljal večje število slovenskih izgnancev, obeležujemo dan izgnancev. Do konca vojne je bilo iz okupiranih ozemelj izgnanih 63.000 ljudi, največ v nemška izgnanska taborišča. V petek je bila v Ljubljani organizirana mednarodna konferenca, na kateri se je razpravljalo o različnih zakonodajnih rešitvah glede statusa in pravic izgnancev v evropskih državah. Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941 – 1945, nam je predstavila pričakovanja, ki jih v društvu gojijo do države:



Pred jutrišnjo sejo državnozborskega odbora za gospodarstvo je Združenje svetov delavcev Slovenije odbor pozval, naj ponovno podpre predlog zakona o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. Kot je znano, je Državni svet pred kratkim izglasoval veto na v Državnem zboru že potrjen zakon, zato bo le ta šel v ponovno parlamentarno proceduro. Mato Gostiša, generalni sekretar združenja opozarja na sporno argumentacijo, ki jo je uporabil Državni svet pri izglasovanju veta, med drugim predvsem, da bi morebitna uvedba zakonsko obvezne udeležbe delavcev pri dobičku pomenila protiustaven poseg v lastninsko pravico:



Druga poudarjeno sporna trditev Državnega sveta je po mnenju Gostiše ta, da bi obvezna udeležba pri dobičku pomenila le prikrito obliko dodatnega davka od dohodka pravnih oseb:



Za konec današnjega OFF-a vam v branje ponujamo še venček vzpodbudnih političnih krilatic oziroma puhlic, ki po včerajšnjem referendumu o arbitražnem sporazumu prihajajo z evropskih dvorov. Tiskovno predstavništvo nemške vlade meni, da bi lahko arbitraža služila kot model za druge dvostranske spore med državami Zahodnega Balkana. Hrvaški predsednik Ivo Josipović je v čestitki Slovencem – Slovenke je izpustil – poudaril, da rezultat referenduma odpira perspektivo za širitev Evropske unije.

Italijanski zunanji minister Franco Frattini je v tipično apeninskem stilu izide referenduma ocenil za zmago vse Evrope, njegov avstrijski kolega Michael Spindelegger pa kot zmago slovenskih sil za prihodnost.