Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF 1244 (2468 bralcev)
Torek, 8. 6. 2010
Nejc M.



OFF NAPOVEDNIK

S simboliko in metaforami je danes jeba, nikoli ne vemo natančno, kako jih brati, kako razumeti. Težavnost razmišljanja tipa »za kaj je ta izraz prispodoba, kaj pomenijo te številke in kaj je avtor s tem mislil« dodatno zakomplicira vseobsežnost retoričnega prispodabljanja. Vse je metafora in vsak znak je treba razumeti pod drugotnim pomenom.

Takšno iskanje globljega ali prenesenega pomena v vsaki stvari je v času teorij zarote še kako pogosto. Nič ni tako, kot se zdi, da je.

V zanko metaforičnega sumničenja so se ujeli tudi srbski mediji, ko so pred kratkim prejeli v roke promocijski material Hrvaške turistične skupnosti. Kot smo lahko slišali že v jutranjem BritOffu, jih je med pašo oči na fotografijah številnih otokov hrvaškega Jadrana zmotil podatek, da je teh natanko 1244. Pogledali so še enkrat in jezno ugotovili, da se niso zmotili. Hrvaška se, če povzamemo njen turistični promocijski material, ponaša s 1244 otoki.

Detektorji metafor, še posebej tistih zlonamernih, iz uredništva srbskega časnika Press so se ob tem takoj spomnili, da je 1244 tudi številka resolucije Združenih narodov o Kosovu. Takoj zatem pa, da je Hrvaška priznala neodvisnost Kosova. In ker je ena plus ena dve, je po mnenju Pressa kristalno jasno, da je mogoče podatek o 1244 hrvaških otokih razumeti edinole kot provokacijo.

A za provokacijo očitno ni krivo hrvaško ministrstvo za turizem. Provokativno število 1244 hrvaških otokov je v resnici naštel Hrvaški hidrografski inštitut, na katerega se je hrvaško ministrstvo za turizem naslonilo. Kot je znano, je turistično ministrstvo z enako številko operiralo tudi v reklamnem materialu za druge države.

Vi pa berete 1244. OFF Program Radia Študent, ki se zavzema za branje metafor v dobesednem pomenu.

OFF PROGRAM

Novi japonski premier Naoto Kan, ki je po odstopu nasledil Jukija Hatojamo, je predstavil novo vlado. Naoto Kan, ki je po Hatojamovem odstopu prevzel tudi krmilo vladajoče Demokratske stranke, je v veliki meri ostal zvest vladnemu moštvu predhodnika in tako na ključnih ministrskih mestih obdržal stare kadre. Novih je le 6 od 17ih ministrov, kljub tem pa japonski premier novo vlado označuje kot mlado, svežo in pripravljeno na delo. Naota Kana, ki je bil pred tem finančni minister, je zamenjal njegov nekdanji namestnik Jošikiko Noda. Vlada je po predstavitvi slovesno prisegla pred cesarjem Akihitom.

Filipinski parlament je objavil uradne izide predsedniških volitev, ki so potekale prejšnji mesec. Uradno štetje je potrdilo zmago Benigna Aquina, za katerega je glasovalo več kot 15 milijonov volivcev, za drugouvrščenega Josepha Estrado pa 9 milijonov in pol. Aquino naj bi položaj prevzel konec junija in tako tudi uradno nasledil Glorio Arroyo, ki se poslavlja po devetih letih predsednikovanja.

Izrael bo opravil nekakšno notranjo preiskavo napada na humanitarni konvoj ladij s pomočjo za Gazo. Kot je napovedal izraelski minister brez listnice Benny Begin se bodo v preiskavi osredotočili na zakonitost izraelske pomorske blokade Gaze in na sam napad na konvoj. Vse okoliščine dogodka, v katerem je bilo konec maja ubitih devet turških aktivistov, naj bi proučila tudi izraelska vojska, ki je za ta primer oblikovala posebno komisijo. Ob nekaterih izjavah izraelskega obrambnega ministra Ehuda Baraka pa je mogoče že vnaprej podvomiti v rezultate izraelske preiskave lastnih dejanj. Barak je namreč dal vedeti, da po njegovem komandosov, ki so sodelovali v akciji, ne bi smeli zasliševati, hkrati pa je včeraj v izraelskem parlamentu ponovno branil blokado Gaze, češ da je nujna za preprečitev dostave vojaške opreme in orožja na območje. Izrael medtem še naprej zavrača mednarodno preiskavo dogodka, h kateri ga poziva mednarodna skupnost, saj trdi, da je naperjena proti judovski državi.

V Južnoafriški republiki, kjer se bo čez nekaj dni začelo svetovno prvenstvo v nogometu, se že ubadajo s prvimi problematičnimi navijači. Južnoafriške oblasti so na letališču v Johannesbourgu najprej aretirale, nato pa deportirale deset argentinskih navijačev, ki so se nahajali na tako imenovani črni listi nogometnih huliganov. Deportirani navijači po lastnih besedah pripadajo organizirani skupini poznani po neredih na nogometnih štadionih, dva od aretiranih pa naj bi bila tudi vodji navijačev. Že pretekli mesec so južnoafriški policisti, ob pomoči britanskih, na poti v državo zaustavili skupino angleških huliganov, ki so v Južnoafriško republiko skušali pripotovati preko Dubaja.

Libijske oblasti naj bi Agenciji Združenih narodov za begunce odredile zaprtje urada in zapustitev države. Po navedbah Agencije Tripoli razlogov za ukrepe ni navedel, Agencija pa se bo z oblastmi še vedno skušala dogovoriti, da bi lahko ostala v državi. Agencija Združenih narodov za begunce v Libiji sicer zaposluje 26 ljudi, večinoma Libijce.

V Španiji poteka 24-urna stavka javnih uslužbencev, ki nasprotujejo vladnim varčevalnim ukrepom. Ta mesec namreč v veljavo stopa približno petodstotno znižanje plač, ki ga je pod pritiskom finančnih trgov in krize sprejel španski parlament. Španska vlada z ukrepi skuša zakrpati več kot desetodstotni javnofinančni primanjkljaj, domače gospodarstvo pa pripeljati v okvire pakta o stabilnosti in rasti.

Osrednja španska sindikata, Sindikalna konfederacija delavskih odborov in Generalna zveza delavcev, sta k stavki pozvala več kot 2 milijona in pol javnih uslužbencev, udeležba pri stavki pa naj bi bila okoli 75-odstotna. Najmanjšo stavkovno udeležbo beležijo v Baskiji in na Balearskih otokih, najvišjo pa v urbanih središčih. V stavki ne sodelujejo španske železnice in po večini tudi ne mestni javni promet. Stavko spremlja osrednji protestni shod, ki bo v središču Madrida potekal v popoldanskih urah.

Pripadniki slovenske skupnosti v Srbiji so izvolili nacionalni svet slovenske manjšine v Srbiji. Nacionalni svet bo tako krovni sogovornik Slovencev z uradnimi oblastmi v Srbiji glede vseh manjšinskih vprašanj, njegova izvolitev pa pomeni pravno priznanje slovenske manjšine v Srbiji. Predsednik nacionalnega sveta bo Vladimir Uršič, podpredsednik pa Rajko Marić. Nacionalni svet sicer šteje 15 članov. Govorili smo z Alešem Selanom, višjim svetovalcem na Uradu Republike Slovenije za Slovence po zamejstvu in po svetu posebej zadolženim za področje Slovence, ki bivajo v republikah bivše Jugoslavije. Vprašali smo ga, kako številčna sploh je slovenska skupnost v Srbiji:



Zakaj je nacionalni svet Slovencev v Srbiji tako pomemben, pa smo vprašali predsednika sveta Vladimirja Uršiča:



Vlada in sindikati nadaljujejo s pogajanji o pokojninski reformi. Sindikalna stran bo vladi predstavila svojo nestrinjanje z zadnjim vladnim predlogom, po katerem bi se lahko moški s 43-imi leti delovne dobe upokojili pri starosti 60 let, ženske pa z 41-imi leti delovne dobe pri starosti vsaj 58 let. Zakaj nasprotujejo zadnjemu predlogu vlade in na kakšnih izhodiščih vztrajajo, nam je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dušan Semolič:



Sindikati in vlada pa se pogovarjajo tudi o predlogih zakonov o malem delu in o urejanju trga dela ter o predlogu sprememb delovnih razmerij. Glede zadnjega je minister za delo, družino in socialne zadeve napovedal, da bo predlagal odlog veljavnosti določil o nižjih odpravninah do uveljavitve zakona o urejanju trga dela. Kako ministrovo pobudo vidi Dušan Semolič?



OFF Program sta pripravila Nejc in Boris.



Komentarji
komentiraj >>