Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KRIŽARSKI BritOFF (2478 bralcev)
Četrtek, 10. 6. 2010
tadejla



OB SEDMIH

Na nizozemskih predčasnih volitvah je po neuradnih podatkih slavila desnosredinska opozicijska Liberalna stranka, ki je v predvolilni kampanji novačila z obljubami o odpravi proračunskega primankljaja in ugodnosti za priseljence ter znižanjem števila ministrstev. Tesno za petami ji je Laburistična stranka, ki se je pred volitvami zavzemala za višjo obdavčitev premožnejših in bank, obljubljala pa je tudi dve milijardi evrov dodatnih sredstev za izobraževanje.

Krščanski demokrati sedanjega premiera Petra Balkenendeja so osvojili zgolj četrto mesto, zato je Balkenende že odstopil z mesta predsednika stranke. Toliko boljše pa se je zato odrezala ksenofobna Svobodnjaška stranka Geerta Wildersa, ki zase trdi, da vodi križarsko vojno proti islamu. Njeno zavzemanje za prepoved priseljevanja so volilci nagradili s tretjim najboljšim volilnim rezultatom, zato obstaja celo možnost njihovega sodelovanja v prihodnji vladi.

V Pragi so predstavili neobvezujoča priporočila o vračanju premoženja žrtvam holokavsta, ki so jih pripravili strokovnjaki iz 43 držav. Z njimi naj bi 65 let po drugi svetovni vojni dokončno uredili ne samo vprašanje nekdanje skupne lastnine Judov, kot so sinagoge, pokopališča in šole, temveč tudi zasebne lastnine, ki so jo brez odškodnine zasegli naciji.

Po nekaterih študijah naj bi vrednost judovskega premoženja v Evropi pred holokavstom znašala med 1o in 15 milijardami dolarjev, danes pa naj bi bil ta znesek vreden med 115 in 175 milijardami evrov. Rusija se sprejetim priporočilom zaenkrat ni pridružila, ker naj ne bi omenjala mirovnih sporazumov in povojne ureditve Evrope.

OB OSMIH

V Celovcu se bo zaradi nespoštovanja pravice do rabe slovenščine na uradnih mestih začela sodna obravnava proti trem uradnikom in odvetniku, ki jim je svetoval. Zadeva datira v leto 2005, ko je bila proti občini Škocjan, kjer naj bi po popisu živelo več kot 13 odstotkov Slovencev, sprožena ovadba zaradi neizstavljanja komunalnih računov v slovenščini. Župan Thomas Krainz je zahtevo po dvojezičnosti, ki izhaja iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe, gladko ignoriral.

Policija na Šri Lanki se je v zadnjih dveh tednih izkazala z zares potrebno vnemo pri preganjanju mladostniškega razvrata. V mestu Kurunegala v osrednjem delu države je tako prijela 350 mladih, katerih zločin je bilo zaljubljeno stiskanje ročic in poljubljanje. Nemoralneži so bili po krepki dozi oštevanja predani svojim staršem, pri čemer so bili posvarjeni, da jih v primeru nadaljnjih mehkoerotičnih igric čakajo ostrejši ukrepi. Takšna usoda je zaradi enakih prekrškov doletela manjše število njihovih vrstnikov v mestu Matara. Po plačani varščini jih jutri čaka še obravnava pred sodiščem.

Slabo se pregrešnim radostim piše tudi v Egiptu. Aleksandrija naj bi sčasoma postala prvo egiptovsko mesto s prepovedjo kajenja na javnih mestih. Za začetek bodo oblasti poskušale uveljaviti že sprejet zakon o prepovedi pušenja v državnih ustanovah, ki je bil doslej zgolj črka na papirju, v dveh letih pa naj bi se prepoved razširila še na kafiče. Delo jim bo oteževala trdovratna kadilska tradicija vodnih pip in devetnajst milijard pokajenih cigaret letno na državni ravni.

OB DEVETIH

Znana bo razsodba haaškega sodišča v primeru pokola v Srebrenici, kjer je bilo leta 1995 ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Proces, ki se je začel julija 2006, velja za največjega pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, na njem pa se zagovarja sedem bosanskih Srbov. Za bivše vojaške in policijske častnike tožilstvo zahteva dosmrtno kazen.

V Bruslju se bo začelo dvodnevno formalno zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato. Največ pozornosti bo namenjene položaju v Afganistanu in urjenju tamkajšnje vojske in policije. Jalovi napori, ki krasijo okupatorje pri stabilizaciji razmer in prelaganju odgovornosti na oblasti v Kabulu, se z najnovejšim evfemizmom imenujejo kar afganizacija Afganistana.

Kako uspešen je ta proces, dokazuje tudi 40 mrtvih na poročnem slavju v afganistanski provinci Kandahar. Samomorilec, po ameriškem zatrjevanju seveda taliban, se je razstrelil med svati, ki naj bi bili skupaj z ženinom pripadniki protitalibanskih milic. Te so bile ustanovljene ob asistenci ameriških posebnih enot.

Druga velepomembna tema na zasedanju bo financiranje Nata v času finančne krize. Generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen je države članice pozval, naj nikar ne zmanjšajo obrambnih izdatkov na račun proračunske discipline, saj naj bi to lahko bojda ogrozilo varnost v prihodnosti. V zameno je obljubil klestenje nepotrebnih izdatkov znotraj Nata, s čimer naj bi se privarčevalo 1,5 milijarde evrov.

OB DESETIH

Skrbniki internetne strani Wikileaks, ki je že vse od leta 2006 zaslužna za objavljanje zaupnih in tajnih dokumentov, so se odzvali na aretacijo enega izmed njihovih virov. Ameriška vojska je namreč aretirala vojaškega obveščevalca Bradleya Manninga, ker naj bi obstajal sum, da je priskrbel video posnetke masakra v Bagdadu. Posnetek je na internetu zaokrožil pred kratkim, prikazuje pa dva helikopterja, ki sta leta 2007 neusmiljeno pobila dvanajst ljudi, med njimi dva novinarja. Ustanovitelj strani Julian Assange je pozval potencialne dobavitelje zaupnih gradiv, da naj jih aretacija ne prestraši.

Konec leta si bo spet možno ogledati Altamiro, jamo s paleolitskimi risbami na severu Španije. Za obiskovalce so jo, kot že večkrat poprej, zaprli leta 2002, saj je izdihani ogljikov monoksid človeških hord dodobra poškodoval 14.500 let stare upodobitve živali, ljudi in človeških rok, ki so na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Strokovnjaki bodo še določili, kolikšno je še sprejemljivo dnevno število zijal, vsi ostali pa se bodo lahko tako kot doslej zadovoljili z repliko jame.

Vlada bo zaradi nižjih davčnih prilivov od pričakovanih sprejela predlog rebalansa proračuna, s katerim bo za 430 milijonov evrov zmanjšala letošnje odhodke. Proračunski primanjkljaj se klju temu ne bo zmanjšal pod načrtovanih pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Zaenkrat ostaja skrivnost, kje bo država privarčevala. Premier Borut Pahor je zgolj namignil, da se ne bo financiralo projektov, ki še niso pripravljeni.

Znano pa je, da so odhodki države narasli tudi zaradi odločitve članic evroobmočja o pomoči zapufani Grčiji. Slovenija bo tako letos prispevala 27,5 milijonov evrov, ta in ostale izdatke pa namerava kompenzirati z zvišanjem trošarine na elektriko, cigarete in zemeljski plin.



Komentarji
komentiraj >>