Sobota, 12. 6. 2010
goran
* Potem, ko je estetika zgoščenega elektronskega dronanja po desetih letih izgubila svoj zagon in ko se je tudi za nekatere vidnejše ustvarjalce zazdelo, da so povedali vse kar je bilo za povedati, se je v zadnjem času ponovno pojavilo nekaj novih zanimivih posnetkov. Tu velja izpostaviti predvsem zapise v formatu audio-kaset pri založbi The Tapeworm, med katerimi sta recentno izstopala Fenneszov 'Szampler' in 'Trace' Johna Butcherja. Nekje med estetiko obeh, se sedaj s prvencem 'Old Girl, Old Boy' znajde dvojec Rdeča Raketa, ki ga priložnostno zanese tudi v zanimiva abstraktna hrupna fraziranja. Ta v svojih začetkih avanturistična izraznost, je z leti vse bolj ugajala in vse manj intrigirala, zato je ločnica med uspešnimi in neuspešnimi poizkusi, postajala vse manjša. Preveč stereotipno gnetenje zvočnih virov, lahko to glasbo hitro razvrednoti na raven zvočne kulise, čemur pa se Maja Osojnik in Matija Schellander, dvojec za imenom Rdeča Raketa, spretno izogne.
Osojnikovo, ki živi in ustvarja na Dunaju, poznamo iz številnih žanrsko precej različnih udejstvovanj. Med širšo publiko, je najbolj prepoznavna po svojih odprtih in drznih interpretacijah slovenskih ljudskih pesmi, ki se na površju precej spogledujejo z jazzovskimi smernicami. Da jo tudi znotraj te izraznosti zanima mnogo širši zvočni prostor, pa je pred nedavnim potrdila tudi s koncertom na Drugi Godbi. V že tako razmeroma nekonvencionalno muziciranje svojih sošpilavcev, je ves čas posegala z raziskovanjem šuma in hrupa, ter tako potrdila, da jo formalni žanrski okviri utesnjujejo. Nekaj podobnega velja tudi za Schellanderja. Srečamo ga v različnih impro navezah, najbolj prepoznaven pa je bržkone kot član zasedbe Metalycée, ki se je nazadnje znašla v nedoločljivem prepletu dubovskih nastavkov, krautrocka in elektronike.
Pod znamko Rdeča Raketa, dvojec zvočno resda stopi na sled tistih bolj avanturističnih gramofonarjev, toda med tem ko ti stavijo predvsem na meditativno ekspresivnost »loopov«, Osojnikova in Schellander v kreiranje zvočnega toka vstopata skozi improvizatorsko izkušnjo. Opreta se na različne snemalnike in elektronske pripravice za manipuliranje z izvornimi posnetki, električni bas, basovsko flavto in nekonvencionalna zvočila, aktualni posnetek pa je nastal konec minulega leta v graškem klubu Postagarage. Prav forma povezanega seta lahko morda predstavlja manjši kamen spotike, saj mestoma preveč spomni na pogosto slišano zvočno kolažiranje. V nekaterih delih se preveč približata estetiki Philipa Jecka ali pa Janeka Schaeferja, kar je samo po sebi sicer izvrstna referenca, vendar pa v tistih zanimivejših delih, predvsem skozi subtilnost, izpostavita nek drugačen, bolj poglobljen potencial svoje glasbe.
'Old Girl, Old Boy' je izšel v formatu audio-kasete, ki s šumi magnetnega traku v že tako dinamično zvočno sliko, doda še eno dimenzijo. Poslušajmo najprej prvo stran kasete, naslovljeno 'Old Girl', ki na eni strani z redukcionizmom in digitalnim hrupom stoji v sodobnosti, na drugi pa z zaprašenim zvokom, radijskimi impulzi in specifičnim plastenjem sledi izročilom zgodnjih konkretnih muzik.
Uvod v drugi del kasete, podnaslovljen z 'Old Boy', Osojnikovo in Schellanderja oziroma Rdečo Raketo, predstavi v tisti najzanimivejši luči. Mehkobno brnenje v spomin hipoma prikliče izvrstnega severnoameriškega kreativca Keitha Fullertona Whitmana, predvsem morda njegov odličen plošček 'Multiples', ki po mojem mnenju velja za enega zanimivejših dosežkov sodobnega drona. Podobno kot Whitman, tudi Osojnikova in Schellander posežeta po subtilnem raziskovanju zvoka, ki ga narekuje minimalna, toda skozi prizmo atmosferičnosti, izjemno učinkovita dinamika. V nadaljevanju zvočni tok sicer postane nekoliko pretirano dramatičen, vendar je predvsem skozi razgibano in domišljeno hrupno barvanje, še vedno precej varno odmaknjen od stereotipnega kolažiranja. Tisto kar posnetek 'Old Girl, Old Boy' postavi nad sorodne a povprečne dronerske vsebine, je predvsem subtilnost in dodelanost zvoka. Tovrstni poizkusi prepogosto stavijo le na ekspresivnost nostalgičnega, prasketajočega toplega zvoka, Rdeča Raketa pa velik poudarek nameni predvsem sintezi prečiščenih zvočnih virov. Obenem pa ohrani tudi nostalgičen vzgib, toplino in všečnost, s katero se ponašajo Jeck in družba.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>