V kasnejši rap zgodovini, predvsem v sredini 80-ih so se začeli pojavljati tudi prvi zelo resni poskusi političnega rapa. Protagonista sta bili dve danes zelo legendarni, če ne celo najlegendarnejši osebi Chuck D, s svojimi Public Enemy ter Krs-One s svojimi Boogie Down Productions. Politike pa so se vsaj občasno lotili tudi zahodnoobalni šminkerji. Recimo N.W.A. ter njeni kasnejši zametki. V devetdesetih sta prav uspeha Boogie Down Productions ter Public Enemy, pripomogla k bolj pro-black usmerjenemu rapu. Poplava bendov, takrat največkrat imenovega conscious rap (vseh t.i. conscious raperjev, le
ne gre istovetiti s politiko, recimo De La Soul...), nam je prinesla - poleg Ice-T-ja ter Ice Cube, ki sta že bila legendi - kopico novih raperskih imen tipa Brand Nubian, Common, Arrested Development, Disposable Heroes Of Hipocrisy oz. Michael Franti, KMD, Parisa in druge. V zadnjih letih so se vsaj vsaj malce politične vode na trenutke podali tudi Nas, Killah Priest,
Gang Starr, pa seveda Mos Def in Talib Kweli, Beastie Boys..., protagonista pro-črnskega rapa, z opaznimi rasističnimi signali in odkritim sovraštvom do belcev pa so poleg legendarnih X-Clanovcev, Prof. Griffa iz Public Enemy ter seveda militantnega Parisa, v zadnjih letih predvsem The Coup in Dead Prez.
O politiki pa seveda spregovorijo tudi Sage Francis, Saul Williams, Mr. Lif in drugi, od večine današnjih raperjev, vsaj verbalno veliko bolj razmišljujoči MCji.
Pripravlja Jizah
Komentarji
komentiraj >>