* Danes v poplavi glasbene produkcije morda največ šteje izvirnost. Ariel Rosenberg alias Ariel Pink se v svojem iskanju drugačnosti opre na precej enostavno, na prvi pogled morda celo banalno domislico - svoji glasbi preprosto prireže visoke in nizke frekvence ter očara z izrazito nostalgičnim lo-fi zvokom. Zato se zdi pripomba enega od recenzentov, da bil bi Arielov novi album ‘Before Today' zlahka kandidat za enega od albumov poletja 1979, povsem na mestu. No, o tem »kam so se skrile vse frekvence?« se bodo nedvomno spraševali tudi predvajalniki v prihajajočem poletju. Sončne kalifornijske melodije in opojen, v odmevu potopljen vokal v spomin nemudoma prikličejo psihedelični surf poprock kalifornijskih sončno-glasbenih ambasadorjev The Beach Boys, do katerih Rosenberg ne skriva svojih simpatij.

Bržkone je hollywoodčana prav sorodnost z Beach Boysi pripeljala na ušesa članov zasedbe Animal Collective, ki so ga vzeli pod okrilje svoje založbe Paw Tracks. Pred petimi leti v njihovi izraznosti podobnosti sicer niso bile očitne, vendar pa je živalski kolektiv na poznejših albumih nedvomno podrezal tudi v vizijo Rosenbergovega namišljenega benda Ariel Pink's Haunted Graffiti. Morda še najbolj očitno Panda Bear z izvrstno solistično ploščo ‘Person Pitch'. Svojo sorodnost s Pinkom so Animal Collective videli predvsem v »magičnem, transcendentalnem občutku« za beleženje posnetkov in res se je Rosenberg pod okriljem Paw Tracks počutil kot riba v vodi. Ali - še raje - radijski sprejemnik na dnu bazena. Zato je njegov podpis za kultno založbo 4AD, pri kateri so mu založili album ‘Before Today', morda nekoliko presenetil. Se je preprosto naveličal sence svojih živalskih kolegov, ali pa je morda začutil, da prihaja čas, ko bo 4AD ponovno obudil svoj trendovski potencial iz osemdesetih?

Sprememba založnika ni bistveno spremenila Rosenbergove izraznosti. Še naprej ostaja zvest svoji prepoznavni lo-fi estetiki, toda če se je v preteklosti zdelo, da se njegova glasba v pridušenem zvoku znajde izvrstno, se ob poslušanju plošče ‘Before Today' večkrat pojavi vprašanje »Kaj pa če ...?«. Kaj pa če bi nekatere nove skladbe v polnem frekvenčnem razponu še bolj zaživele? Toda to potem najbrž ne bi bil več Ariel Pink. Pomembno vlogo v njegovi estetiki pač nosi predvsem nostalgičnen vzgib, ki se močno napaja predvsem iz frekvenčno zaprašenega zvoka. Enostavne, od sonca ogorele melodije in zanimive vokalne ekshibicije v spomin prikličejo prva otroška srečanja s pop glasbo, odmev pa vse skupaj sestavi v lahkotno psihedelično izkušnjo, s katero Pink prepriča vsakič znova. ‘Before Today' v njegovi izraznosti ne odpira nobene revolucije, so pa skladbe v primerjavi s tistimi iz preteklosti nedvomno še nekoliko bolj avanturistične, dasiravno površno poslušanje tega ne razkrije. Zdi se, da se je Pink tokrat raziskovanja pop forme lotil bolj subtilno, zato zanimive domislice in prikrite zvočne akrobacije na površje pronicajo bolj zadržano.

Kljub temu, da plošča ‘Before Today' ne prinaša nič bistveno novega, Ariel Pink ponovno prepriča. Levji delež zaslug za to nedvomno nosi nezgrešljiva, edinstvena estetika, nič manj pa niso pomembne njegova pop senzibilnost, nostalgična spevnost in melodičnost, ki v svoji preprostosti vedno najdejo odprta ušesa.

priprtavil Goran Kompoš