OFF NAPOVEDNIK

Ob tem, ko fuzbalerska Slovenija še vedno onanira na včerajšnjo povprečno predstavo svojih junakov, pa najbolj optimistični že vidijo, kako bodo Robert Koren in kompanija osvojili svet in pod Alpe prinesli unikaten, dobrih šest kil težak pokal iz čistega zlata.

Zlat pokal, ki ga od leta 1974 naprej prejme najboljša reprezentanca na svetu, pa naj ne bi bil tako zlat, kot se sveti. O zlati čistosti pokala je podvomil britanski profesor kemije z univerze v Nottinghamu, Martyn Poliakoff, ki se mu zdi simpatična skulptura očitno prelahka. Poliakoff meni, da bi morala biti trofeja pri obstoječih merah, če bi bila resnično iz čistega zlata, težka najmanj 70 kilogramov. Poliakoff se pri tem sklicuje na periodni sistem, ki pravi, da je zlato eden najtežjih in najgostejših elementov.

Mit o zlatem pokalu pa še naprej zagovarjajo pri Mednarodni nogometni zvezi Fifi. Ponavljajo, da je pokal izdelan iz petih kilogramov 18-karatnega masivnega zlata, poleg tega pa ga obdajata še dve plasti poldragega kamna malahita. Dodajajo, da, v nasprotju z znanim pregovorom, vse kar se sveti, pač mora biti zlato.

Porušena čistost nogometnega pokala je tako lahko slovenskim reprezentantom ob morebitnem neuspehu edino v uteho. Za nek polizdelek pač ni vredno podjarmiti nogometnega sveta.

Vi pa berete zlato nezlat OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Na jugu Kirgizije, kjer že od četrtka divja nasilje med večinskimi Kirgizi in uzbeško manjšino, je stanje vse bolj alarmantno. Po zadnjih podatkih je na širšem območju mesta Oš umrlo 117 ljudi, 1458 je ranjenih, okoli 100.000 Uzbekov pa naj bi že pribežalo v begunska taborišča v sosednjem Uzbekistanu. Oš, drugo največje mesto v državi in središče uzbeške skupnosti, je zavito v dim, gibanje po mestu pa je zaradi oboroženih tolp praktično onemogočeno. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev zaenkrat zavrača vojaško posredovanje, za katerega je zaprosila začasna predsednica vlade Roza Otunbajeva. Na območju so že predstavniki Združenih narodov, Evropske unije ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki naj bi umirili strasti med etničnimi skupnostmi v državi. Uzbeki predstavljajo približno 15 odstotkov prebivalstva v 5,5-milijonski Kirgiziji, zadnji veliki nemiri med skupnostima pa so izbruhnili leta 1990.

Po tem, ko je vrhovno sodišče 1. junija v Bagdadu potrdilo dokončne izide parlamentarnih volitev v Iraku, je na ustanovni seji končno zasedal novi parlament. Uradni zmagovalec volitev je sicer postalo sekularno zavezništvo Irakija nekdanjega premiera Ijada Alavija, vendar prihaja do konfliktov v zvezi s pravico oblikovanja vlade. Njegov tekmec Al Maliki je namreč sklenil zavezništvo s šiitskim Iraškim narodnim zavezništvom, s katerim ima le 4 stolčke premalo za večino v parlamentu. Prva naloga parlamenta bo sicer izvolitev novega predsednika države, ki se bo tudi odločil, komu bo dodelil mandat za sestavo vlade. Vendar pa nič od tega ne bo mogoče, dokler sprte strani ne dosežejo kompromisa, na kar bo Irak verjetno čakal še več tednov.

Ameriški geologi so v Afganistanu odkrili ogromne zaloge rudnin, katerih vrednost so ocenili na več milijard dolarjev. Afganistan bi tako lahko postal ena od največjih izvoznic rudnin na svetu. Zaloge litija naj bi bile po količini podobne tistim v Boliviji, ki je imela doslej največje zaloge na svetu. Glede na interno zabeležko ameriškega obrambnega ministrstva, na katero se sklicuje časopis New York Times, bi lahko Afganistan postal Savdska Arabija litija. Glede na ameriško politiko do držav z naravnimi bogastvi, lahko to odkritje afganistanskemu prebivalstvu povzroči dodatne skrbi.

Izrael, ki je že večkrat zavrnil mednarodno preiskavo smrtonosnega napada komandosov na konvoj s človekoljubno pomočjo za Gazo, je ustanovil lastno komisijo, ki naj bi preiskala ozadje dogodka. Poleg treh izraelskih članov bosta v komisiji tudi dva mednarodna opazovalca, in sicer irski nobelovec David Trimble in kanadski vojaški tožilec Ken Watkin, ki pa bosta seveda brez možnosti končnega glasovanja o izsledkih preiskave. Ustanovitev komisije mora potrditi še izraelski parlament. Medtem ko se Evropska unija ponuja za carinika na meji med Gazo in Egiptom, pa je Izrael na pobudo posebnega odposlanca Evropske unije za Bližnji vzhod, Tonyja Blaira, v Gazo ponovno dovolil uvoz nekaterih dobrin kot na primer instant kave, pene za britje, marmelade, čipsa, piškotov in koriandra. Trenutno judovska država tako dopušča uvoz 130 izdelkov, na črnem seznamu pa jih je še vedno okoli 2000.

Na Zahodnem bregu je medtem zjutraj prišlo do incidenta med izraelskimi policisti in člani Brigade Al-Aksa. Le-ti so severno od mesta Hebron streljali na policijski avtomobil in enega policista ubili, dva pa se še vedno zdravita v bolnišnici v Jeruzalemu. Napad se je zgodil le 9 kilometrov stran od mesta nadzorne točke, ki so jo izraelske oblasti odstranile pred tremi tedni.

Nogometno dogajanje na svetovnem prvenstvu so sinoči v južnoafriškem mestu Druban zasenčili spopadi med graditelji tamkajšnjega stadiona in policijo. Kakšnih 500 delavcev je pred in med tekmo med Nemčijo in Avstralijo želelo opozoriti na premajhno plačilo, ki so ga dobili za svoje delo. Namesto obljubljenega so delavci za gradnjo prejeli vsega 25 dolarjev na dan. Nepovabljenih gostov, ki so si drznili kaziti idilično podobo mundiala, so se oblasti hitro znebile. Po pretečenem roku desetih minut, kolikor so jih protestnikom dali na voljo policisti, da se razidejo prostovoljno in mirno, so se organi reda in miru odločili poseči s silo. Množico so razgnali šele z uporabo gumijastih nabojev in solzivca, pri čemer je bila najmanj ena oseba ranjena.

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je na luksemburškem srečanju zunanjih ministrov Evropske unije dejal, da se Slovenija ob odmrznitvi celotnega sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju zavzema tudi za takojšnje posredovanje srbske prošnje za članstvo v uniji v obravnavo Evropski komisiji.
Podlaga za odločitev o napredku Srbije na poti v unijo bo poročilo glavnega tožilca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Sergea Brammertza. Ta je opozoril, da ne more biti, citiramo, nobene alternative takojšnjemu prijetju dveh obtožencev, ki sta še na prostosti, Ratka Mladića in Gorana Hadžića. Konkretna odločitev glede srbske prošnje za članstvo naj bi bila sicer na današnjem srečanju malo verjetna.

Ustavno sodišče je za danes napovedano objavo odločitve o ustavnosti morebitnega referenduma o noveli zakona o izbrisanih zaradi neznanih razlogov prestavilo na jutri ob 11. uri. Sodišče je sicer odločitev sprejelo že prejšnji četrtek. Referendum o noveli zakona so predlagali v opozicijskih strankah SDS in SNS z dobro znanim izgovorom, da bodo odškodnine ohromile proračun.

Medtem ko domači katoličani še naprej podoživljajo včerajšnji množični evharistični kongres, pa nevladna organizacija ŠKUC opozarja na homofobična stališča visokega gosta kongresa, vatikanskega kardinala Tarcisia Bertoneja. Na njegove sporne izjave so v preteklosti opozorile številne mednarodne organizacije, Tanja Greiff iz ŠKUC-a pa nam je povedala, zakaj je njegov obisk v Sloveniji sporen, predvsem pri državnem vrhu.



V Mestnem muzeju Ljubljana se začenja prvi festival migrantskega filma »Na poti«. Več o festivalskih filmih in obfilmskem dogajanju pa nam je povedala ena od organizatoric festivala, Marina Uzelac.



V petek smo že poročali o napadu na bivšega sodelavca Radia Študent in sedanjega novinarja revije Delavska enotnost Mirsada Begića, ki se je pripetil v Trebnjem pred prostori podjetja Rem. Begić je takole opisal incident:



Policija naj bi postopala korektno, vendar pa Begić predstavi tudi delovanje policistke, ki ga ne moremo označiti za profesionalno, vzbuja pa tudi dvome o resnosti policije pri obravnavanju tega napada. Torej, kako je postopala policija?



Poudariti moramo, da je policija napad kvalificirala kot nedostojno vedenje na javnem kraju, policijsko upravo Novo Mesto pa smo tudi prosili za pojasnila glede postopanja policistke. Na obljubljeni odgovor bomo morali počakati.