Lep dober večer. V zadnjih Plunkih pred poletnim prisilnim čakanjem se nekako znova vračamo k predmetu, ki ga tematsko od nastanka oddaje pred okoli 6 šestmi leti najbolj pogosto obdelujemo – to je teoriji in kulturi dela, nedela in pravic, ki izhajajo iz obojega.

Povod je tokrat dal lastnik trebanjskega podjetja Rem z dvema pomagačema, ki je pred stavbo svojega podjetja novinarju sindikalistu in nekdanjmu RŠ-evcu, če omenimo zgolj nekaj njegovih referenc, Mirsadu Begiću na svojstven način dal vedeti, kaj si misli o .... karkoli je pretekli četrtek pač mislil, ko je z Begićem, fizično obračunal. Če je kdo v poreferendumskem ali prednogometnem zanosu stvar spregledal, jo bo Mirsad na kratko obnovil. Je pa tudi sicer Mirsadova odlika ta, da ima o konceptih dela in sindikalizma kot družbenopolitičnima podstatema dovolj za povedati. Da ne bo izpadlo, da mora za vabilo med sogovornike zgolj dobiti nekaj batin. Najprej pa četrtek.



Tole je bil Mirsad Begić, tole so bili zadnji Plunki v sezoni. V takšni ali drugačni obliki se slišimo spet septembra, do takrat pa na svidenje in na zdravje, še posebej na trebanjsko, če nas slišite.