Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NEREFERENDUMSKI OFF (2856 bralcev)
Torek, 15. 6. 2010
tadejla



OFF NAPOVEDNIK

Če ste mislili, da je kultnih filmov o Rambu konec, ste se hudo motili. Ne, Stallone zaenkrat še ne snema novega filma, bo pa o tem vsekakor premislil, ko bo slišal za zgodbo Garrya Brooksa Faulknerja. Garry se je na lastno pest odpravil v oddaljeni Pakistan z namenom, da bi osebno pokončal Osamo bin Ladna. V luksuznem hotelu, kjer je bil nastanjen, so ga v nedeljo začeli pogrešati. Policija je bizarnega ameriškega patriota kmalu izsledila, in sicer na meji z Afganistanom.

Prizor je bil vse prej kot lep in v resnici nikomur v veselje. Možak, opremljen z rambo nožem, pištolo in očali za nočno gledanje, je pakistanske policiste seveda spravil v smeh. Ob vsem tem si je težko ne predstavljati kultnih prizorov iz filma Napihnjenci, hkrati pa se poraja vprašanje, koliko je v resnici še podobnih dogodkov. Misel, da se po pakistanskih gorovjih sprehajajo oboroženi ameriški turisti, je zaskrbljujoča in ironična, hkrati pa predstavlja odsev stanja v ameriški družbi.

Država velikega sovražnika očitno ni sposobna ali ga ne želi ujeti sama, zato je vsak pravi Američan zdaj praktično brez izbire. Maskirne obleke in orožje vseh vrst bi morali iti za med. Prav tako pa bi o tovrstnem turizmu lahko začele razmišljati turistične agencije. Novi Rambo se trenutno ohlaja v pakistanskem zaporu, kjer nedvomno sklepa čudovita in doživljenjska prijateljstva.

Berete OFF Program Radia Študent, kjer jemljemo tako filme kot življenje malo manj resno.

OFF PROGRAM

Čez par dni bosta minila že dva meseca, odkar je naftna ploščad podjetja British Petroleum zletela v zrak. Zaradi 432 milijonov litrov izlite nafte je Barak Obama že četrtič obiskal prizadeta območja. Šef Amerike je kontradiktorno obljubil lepši in čistejši Mehiški zaliv kot pred izlitjem nafte. Strategijo obnove ekosistema bo predstavil že danes zvečer v Beli hiši. Znesek prenove naj bi po prvih ocenah znašal 1,6 milijarde dolarjev, krilo pa naj bi ga naftno podjetje, odgovorno za eksplozijo vrtine. Omenimo še, da je demokratski predsednik odbora za energijo in trgovino Henry Waxman pred četrtkovim zaslišanjem Tonyja Haywarda, direktorja britanske naftne družbe, objavil številne dokumente, ki pričajo o nepravilnostih podjetja ob odpiranju ploščadi »Deepwater horizon«, ki naj bi povzročile eksplozijo vrtine.

Ameriški State Department je objavil doslej deseto letno poročilo o trgovini z ljudmi po svetu od sprejetja zakona o zaščiti žrtev trgovine z ljudmi leta 2000. V njem so prvič obravnavane tudi Združene države, ki po besedah državne sekretarke Hillary Clinton verjamejo, da je potrebno osvetliti tudi njihov položaj. V poročilu ugotavljajo, da je bilo lani po svetu 12,3 milijona ljudi v suženjskem odnosu. Trgovina z ljudmi po ocenah poročila črnemu trgu prinese 32 milijard dolarjev letno, kar 104 države na svetu pa še nimajo zakonov, ki bi preprečevali deportacijo žrtev tega trgovanja. Med obravnavanimi državami pa se je znašla tudi Slovenija, ki naj bi bila predvsem država tranzita in končnega cilja, manj pa tudi izvora trgovanja z ljudmi. Lani je bilo pri nas obravnavanih 28 takih primerov, večinoma prisilne prostitucije žensk in otrok.

Medtem ko varnostni svet Združenih narodov obsoja nasilje v Kirgiziji, sosednji Uzbekistan zapira svoje meje. Nasilje traja od petka, ko so kirgizijske kriminalne tolpe začele z napadi na uzbekistansko manjšino. Združeni narodi opozarjajo na možnost eskalacije krize in pozivajo k vzpostavitvi koridorja, ki bi humanitarnim organizacijam omogočil dostop do kriznih območij. V Uzbekistanu, kjer so do sedaj sprejeli okoli sto tisoč beguncev uzbekistanskega rodu, nimajo več kapacitet za njihovo nastanitev. Komisar Združenih narodov za človekove pravice Navi Pilaj medtem opozarja, da je obseg nasilja v južnih kirgizijskih mestih Oš in Džalalabad večji, kot se je sprva predvidevalo. Očividci pričajo o požigih celotnih sosek in večjem številu smrtnih žrtev tudi med otroki. Po štirih dneh spopadov je mrtvih okoli 200 ljudi, tisoči pa so morali zapustiti svoje domove.

Države članice Mednarodnega kazenskega sodišča so na konferenci v ugandski Kampali dosegle dogovor o definiciji zločina agresije, okoli katere so se pogajale skoraj deset let. Sodišče, ki je pristojno za obravnavo zločinov genocida, zločinov nad človeštvom in agresijo, za slednjo doslej ni imelo definicije. Pomen agresije so tako določili kot uporabo oborožene sile proti suverenosti, ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države, pa tudi blokado pristanišč ali obale drugih držav. Generalni sekretar združenih narodov Ban Ki Moon je dogovor, ki bo formalno začel veljati šele po januarju 2017, označil za zgodovinski dogodek.

Italijanska ustanova ICSA je objavila poročilo o mednarodnem terorizmu, po katerem so prizadevanja Italije v boju proti islamskemu terorizmu obrodila sadove. Po navedbah poročila so iz države zaradi varnostnih razlogov izgnali deset imamov, ki so širili protizahodno propagando in pozivali k džihadu. V zadnjem desetletju so v Italiji zaradi suma kaznivih dejanj povezanih s terorizmom aretirali 47 oseb, večino izmed njih med letoma 2001 in 2003. Poleg tega so oblasti iz države izgnale še 62 ljudi. Raziskovalec iz ICSA Carlo De Stefano je dejal, da se Evropa pogosteje uporablja kot logistična postojanka za načrtovanje napadov. Poročilo omenja, da se število terorističnih napadov sicer zmanjšuje, število žrtev pa zvišuje.

Irska namerava izgnati izraelskega diplomata zaradi primera eksekucije pripadnika palestinskega gibanja Hamas, Mahmouda al-Mabhouha, ki so ga januarja našli mrtvega v sobi dubajskega hotela. Policija je prepričana, da so v to vpleteni agenti izraelske obveščevalne službe Mossad, medtem ko Izrael odgovornost zavrača. Po zatrjevanju irskih oblasti je preiskava pokazala, da je bilo v operaciji uporabljenih osem ponarejenih potnih listov te države. Svojo identiteto so izraelski obveščevalci skrivali tudi z britanskimi, francoskimi, nemškimi in avstralskimi potnimi listi. Že pred časom sta zato Velika Britanija in Avstralija prav tako izgnali nekaj glav izraelskega diplomatskega osebja.

Prištinsko sodišče pod predsedovanjem mednarodnega sodnika Ferdinanda Buatiera de Mongeota je vodji kosovskega gibanja Samoodločba Albinu Kurtiju izreklo devet mesecev zapora. Kurti je bil obsojen preprečitve opravljanja dolžnosti uradne osebe na protestih pred tremi leti, v katerih sta umrla dva protestnika, 80 pa jih je bilo ranjenih. Kurti je bil kljub dosojeni zaporni kazni iz zapora izpuščen, saj je v njem preživel zadnjih 11 mesecev. Sojenje je bilo zaradi pravnih trikov, ki sta se jih posluževala Kurti in njegov odvetnik, kar devetkrat preloženo, kar naj bi po mnenju Eulexa kazalo na slabo stanje pravosodnega sistema.

Referenduma o noveli zakona o izbrisanih ne bo. Tako je odločilo ustavno sodišče in zavrnilo pobudo poslancev slovenske demokratske ter nacionalne stranke. Ti so pod pretvezo skrbi za državni proračun predlagali referendum, na katerem bi se odločalo o sprejetju zakona o urejanju statusa državljanov nekdanje Jugoslavije. Ustavno sodišče meni, da bi lahko z zavrnitvijo zakona na referendumu prišlo do protiustavnih posledic. S sedmimi glasovi za in dvema proti je ustavno sodišče odločilo, da je pred referendumskim odločanjem treba dati prednost naslednjim stvarem: načelom pravne države, pravici do enakosti pred zakonom, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravici do odprave kršitev človekovih pravic.

Glede odločitve ustavnega sodišča se je oglasil tudi predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, ki se je v imenu svoje funkcije opravičil vsem izbrisanim. O odločitvi sodišča smo govorili z nekdanjim ustavnim sodnikom in zagovornikom izbrisanih Matevžem Krivicem, ki umirja zadovoljstvo zagovornikov omenjenega zakona ter pretirano navdušenje in kritike označuje za neumestne.



Takole pa Krivic utemeljuje nezadostnost tega zakona.



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za jutri napoveduje izredno konferenco, na kateri namerava obsoditi nadaljevanje vladnih postopkov sprejemanja zakonov o malem delu, delovnih razmerjih in urejanju trga dela. Po konferenci sledi klasičen shod pred vlado. Predsednik zveze Dušan Semolič je pojasnil, kaj želijo s shodom doseči.



Semolič napoveduje stopnjevanje pritiskov v skladu z nadaljnjimi potezami vlade in parlamenta.

OFF so v kolektivnem duhu pripravili Boris, Erik in Tadej ter vajenci Jerneja, Anže, Goran in Nika.




Komentarji
komentiraj >>