OFF NAPOVEDNIK
Ker je hrvaški javni dolg trenutno enak letnemu bruto domačemu proizvodu, se je Jadranka Kosor odločila za radikalnejše poteze v notranji politiki. Zaradi finančne krize, ki pretresa državo, je ukrepala tudi tako, da je ministrom, hočeš-nočeš prepovedala, da bi odšli na počitnice. V tem duhu je izjavila, da naj ministri zaradi neugodne situacije v državi namesto o počitnicah raje razmišljajo o ukrepih za rešitev nastale krize. Pri tem se je le delno zgledovala po Borutu Pahorju, ki je enak ukrep izvedel lani, a le na sebi. Da bi na poletno tlako nagnal vse ministre, je pri pregovorno spravljivem Pahorju tako rekoč nepredstavljivo. Sam pa je verjetno prihranil kar nekaj od tistih komaj zadostnih 3 tisoč in dveh evrov, s katerima komaj povezuje konec s koncem.
Hrvaški ministri se na izjavo Kosorjeve zaenkrat niso odzvali, verjetno pa razmišljajo, kako družinam ne eni strani, turističnim agencijam pa na drugi obrazložiti, da je potrebno rezervacije turističnih paketov odpovedati. Ali prepoved počitnikovanja strani nadrejenih pade v kategorijo višje sile?
Berete OFF program Radia Študent. Naše delo je hkrati tudi naš počitek.
OFF PROGRAM
Francozi se proti krizi borijo z zviševanjem upokojitvene starosti s sedanjih 60 na 62 let. Minister za delo Eric Woerth je poudaril, da mora Francija za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja nujno reformirati pokojninski sistem. Kljub nuji pa se delavci z reformo ne strinjajo, kar so v torek izrazili z množičnimi protesti v Parizu in Marseillu. Po ocenah sindikatov se je v vzhodnem Parizu zbralo okoli 70.000 ljudi. Višanje minimalne upokojitvene starosti je sicer tabu tema že vse od leta 1982, ko je tedanjemu predsedniku Francoisu Mitterrandu (izg. Fransuaju Miteronu) spodnjo mejo za upokojitev uspelo s 65 znižati na 60 let, kar je veljalo za eno ključnih reform tedanje vlade.
Francoze, ki so jim delavske pravice španska vas, pa se dela tudi naša vlada. Sindikate in študente je preslišala, potegnila z delodajalci in napovedala nove neoliberalne zakone s področja delovnopravne zakonodaje. Zdaj bo odpuščanje še lažje, odpovedni roki krajši, odpravnine nižje in malo delo realnost marginaliziranih. Borut Pahor je zaprl poti za pogajanja in cinično pustil odprto zgolj možnost čudežev. Sindikati pa imajo nategovanja in čakanja dovolj. Svoj bes, zdajšnjo nemoč in nestrinjanje so to dopoldne izrazili v kinu Vič, nadaljevali pa pred vlado.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je današnjo izredno konferenco, na kateri so izrazili nasprotovanje vladnim predlogom za spremembe delovnopravne zakonodaje, nadaljevali s protestom pred vladnim poslopjem. Simbolično so vladi dali rdeči karton in uničili vladni semafor, ki spremlja sprejemanje zakonodaje za izvajanje izhodne strategije. Na licu mesta je bila tudi rožnodolska radijska ekipa, ki je v mikrofon med drugim ujela tole.
Gospodarska kriza seveda ne seka samo po Sloveniji. Kitajski delavci v podružnični tovarni Honde so se po več kot tedenski stavki vrnili na delo. Kljub temu, da je na Kitajskem stavkanje nezakonito, so dosegli podvojitev plač, ki bo izpolnjena do oktobra. Po tej in ostalih vse pogostejših stavkah, ki opozarjajo na nečloveške delovne pogoje, garanje brez počitka in nizke plače si premier Wen Jiabao ne more več zatiskati oči. Tako je državne uradnike in vse ostale dele družbe pozval naj omogočijo boljše življenjske pogoje eni bolj zapostavljenih, a ves čas naraščajočih skupin, migrantskim delavcem s podeželja.
V zadnjih letih jih je v kitajska mesta migriralo več kot 200 milijonov. Poleg naravnost krščanskih pozivov k ravnanju z njimi kot s svojimi otroki,je Jiabao migrantskim delavcem obljubil zmanjšanje njihovih skrbi z izboljšanjem javnih ustanov, kot so šole in bolnišnice v njihovih domačih krajih na podeželju. Omembi in reševanju problemov s prenizkimi mezdami se je za zdaj izognil, najbrž pa ga bodo zaradi prelaganja težav kmalu pričakali vse težji izzivi in zahteve. Jasno sporočilo je že dobil od 13-ih delavcev, ki so v zadnjih petih mesecih storili samomor iz obupa.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v Evropskem parlamentu kritiziral ameriško bonitetno agencijo Moody's zaradi odločitve o znižanju bonitetne ocene Grčije. Mimogrede, gre za drugo med največjimi bonitetnimi hišami, ki je oceno za grški državni dolg znižala na raven ničvrednosti in s tem paket pomoči Grčiji označila za neučinkovitega. Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je dejal, da bonitetne ocene niso vedno razumljive in racionalne, vendar pri Moody's oceno zagovarjajo zaradi skrbi, da Grčija ne bo zmogla izpolniti obveznosti do znižanja proračunskega primanjkljaja. V preteklosti je bonitetna hiša Goldman Sachs grško ekonomijo označevala z visokimi ocenami in tako posredno jamčila za grško gospodarstvo pri vstopu v območje evra.
Ne glede na krizo pa obstajajo skupine, ki jih ta ni prizadela. Kvečjemu jih je prizadela še bolj. Pedagoška fakulteta v Ljubljani v sodelovanju z društvom Kralji ulice organizira tridnevno srečanje z naslovom Konferenca o socialni izključenosti, revščini in brezdomstvu, katere namen je predvsem oblikovanje predloga nacionalne strategije na področju brezdomstva. Podobne strategije Slovenija ne premore. Vodja projekta Kralji ulice Špela Razpotnik opozarja, da se k reševanju stanovanjske in drugih problematik, ki sovpadajo z brezdomstvom, pristopa kurativno in praviloma prepozno.
Za konec gremo še enkrat na tuje. Kongresno zaslišanje se je izkazalo kot prevelik napor za vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil - generala Davida Petraeusa. Med odgovarjanjem na vprašanja o datumu umika iz Afganistana, ki jih je zastavljal senator John McCain, je generalova glava omahnila na mizo, a se je ob vsesplošnem nemiru Petraeus hitro pobral in sam zapustil sobo. Kasneje je dogodek pojasnil z izpuščenim zajtrkom in dehidracijo. McCain je generala sicer označil za heroja, vendar spanje na dolžnosti za vojake ostaja prekršek. Predvsem pa hecen zgled za tiste vojake, ki svoje življenje za nejasne cilje zares razprodajajo na svetovnih bojiščih.