Slabih pet let po referendumu o sedanjem zakonu, ki določa delovanje javne televizije in radia, ter v drugem letu vladanja Boruta Pahorja, politika ponovno odloča o statusu naše osrednje medijske hiše. Tako kot tema so tudi akterji bolj ali manj isti, raven politične debate ostaja podobna, zamenjane so zgolj vloge. Takratna opozicija, ki je nasprotovala tako imenovanem Grimsovem zakonu, sedaj sedi na oblasti in je sproducirala svoj predlog zakona, ki mu z enako vnemo nasprotuje sedanja opozicija z avtorji aktualne zakonodaje s tega področja na čelu. Koalicijska večina je prve korake pri sprejemanju nove zakonodaje opravila suvereno, saj je bil zakon v prvem branju pred nekaj urami že izglasovan.

Pri tem je seveda vsekakor najbolj žalostno, da predvsem strokovni nivo debate ostaja na enako banalnem nivoju. Kako tudi ne, saj o medijski zakonodaji tako ali drugače odločajo tisti, ki ne le da v glavnem zgolj zasledujejo partikularistične interese, temveč imajo o tem predvsem zelo malo strokovne podlage. Glavne debate se tako osredotočajo na politično zastopanost v posameznih vodstvenih organih, bolj malo pa je problematiziranja dolgoročnih sistemskih usmeritev delovanja RTV-ja.

Vpliv strokovne javnosti na oblikovanje zakona je tako večkrat skoraj nemogoče zaznati. Ena največjih strokovnjakin na področju medijev pri nas, Sandra Bašič Hrvatin, ki je sodelovala v ekspertni skupini za pripravo zakona, ostaja kritična do vseh političnih projektov oblikovanja medijske zakonodaje in kot glavni problem izpostavlja:



Poslanka vladajočih Socialnih demokratov Andreja Rihter sicer zanika prevladujoč pomen političnih obračunavanj pri vprašanju zakonskih ureditev RTV-ja in izpostavlja, da so bili poslanci seznanjeni tudi s pogledi stroke:



Kako pa na nov izglasovan zakon o RTV-ju gleda vodja poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije Borut Sajovic:



Aktualni predlog vlade v svoji daleč najbolj odmevni postavki določa preoblikovanje javnega zavoda RTVS v osebo javnega prava posebnega nacionalnega interesa. Pri tem gre za precejšnje spremembe notranjega ustroja, delovanja, organiziranosti in pristojnoti, ki naj bi po besedah predlagalcev zakona povečali politično in finančno avtonomnost RTV-ja. Dejansko bi to pomenilo, da bi se ta institucija morala obnašati bolj tržno, oziroma usmerjeno v lastno poslovno uspešnost, pri čemer naj vendarle ne bi izgubila iz vida svojega poslanstva delovanja v javnem interesu. Kaj bi to pomenilo za delovanje RTV-ja, Bašič Hrvatinova pojasnuje takole:



Na mogoče pomisleke, da bi tovrstni ustroj lahko pomenil prevelik premik k vulgarni tržni tekmovalnosti, Bašič Hrvatinova odgovarja takole:



Marko Brecelj, med drugim tudi medijski aktivist, ki mu množični mediji zaradi njegove provokativnosti ne namenjano ravno dosti prostora, o tako imanovani borbi politike za avtonomnost novinarjev meni tole:



Če se še enkrat vrnemo na stroko in nov predlog zakona, kmalu pridemo tudi na točko izbire vodstva in predstavništva v različnih organih medijske hiše. Politika tudi po novem ohranja precejšnjo vlogo pri izbiri tega kadra, s čimer so velike besede o avtonomiji ponovno lahko postavljene pod vprašaj. Še bolj pomembno pri tem je vprašanje glede vloge civilne družbe pri izbiri svojih predstavnikov v programskem svetu RTV-ja. Glavni problem znotraj sfere civilne družbe pri nas je po mnenju Bašič Hrvatinove njena spolitiziranost in nasplošno nerazumevanje njene vloge in principov, po katerih naj bi delovala:



Če Bašič Hrvatinova v osnovi podpira novi zakon, prisluhnimo za konec še tistim, ki mu nasprotujejo. Predvsem je jasno zaznati pomanjkanje strokovnih argumentov in prisotnost pavšalnih ocen, kar je, da ne bo pomote, prevladujoča značilnost tudi tistih, ki novi zakon zagovarjajo. Govori predsednik Združenja novinarjev in publicistov, Igor Kršinar:



Bližnja prihodnost zakona očitno ni vprašljiva, glede na to, da je vladna koalicija odločna, da popravi »krivice« izpred petih letih, ki jih je prinesla takratna zakonodaja. Kakšna pa bo dolgoročna prihodnost javne radiotelevizije pa ostaja nejasno, vendar pa težko verjamemo v pozitivne napovedi o avtonomiji naše največje medijske hiše, ki prihajajo zgolj iz ust politikov.

Kultivator sta prispevala Urh in Matej.