Ponedeljek, 21. 6. 2010
Pia
V obljubljenem drugem delu sekvence dramaturških teritorijev teatra se vnovič ubadamo s problemom dramaturgije v sodobni uprizoritveni umetnosti. Ponovno si bomo poslušali nekatere izseke predavanj, ki so potekala v okviru festivala Ukrep. Tokrat bosta o dramaturgiji razmišljala Janez Janša in Jeoren Peeters.
Najprej se bomo pomudili pri Janševi viziji vloge dramaturga. Režiser najprej ponudi negativno definicijo in kot nerelevantno in preživeto zavrne funkcijo dramaturga v tradicionalni vlogi »zunanjega očesa«, kar je po njegovem mnenju popolnoma monstruozen koncept. Sodobni dramaturg prav tako ne more biti zgoj urednik porogramske knjižice ali pa intelektualec v skupini. Kot alternativa tem preživetim fukcijam naj bi bila dramaturgija kot polje operacij. Ukvarjala naj bi se z režimi vidnega in nevidnega ter opravljala funkcijo varuhinje koncepta.
Gost iz Bruslja, Jeoren Peeters, tudi avtor knjige o Meg Stuart, je svoje predavanje Heterogene dramaturgije razvil skozi več različnih aspektov. Po njegovem mnenju sodobna dramaturgija lahko tvori skupen prostor za ustvarjanje pomena, lahko jo beremo skozi proces sam. Prav tako pa je dramatrugija tudi ekstenzija procesa, sama narativna linija plesnega komada.
Danes se bomo pomudili ob njegovi ekspikaciji o fizični oziroma utelešeni dramaturgiji, s katero se tudi intenzivno ukvarja. Prisluhnimo torej njegovemu izvajanju o utelešni dramaturgiji ter pomenu materiala in samega procesa.
Ukrepala je Pia Brezavšček.
Komentarji
komentiraj >>