Michael Redhill

Naše nocojšnje pero sodobne kanadske proze je 44-letni kanadski pisatelj ameriškega rodu Michael Redhill. Literarnemu občinstvu je najbolj poznan po romanu Martin Sloane (2001), za katerega je prejel ugledno pisateljsko nagrado Združenega kraljestva za najboljši prvenec z območja Kanade oziroma karibske regije (Commonwealth Writers Prize for Canadian and Carribean region).

Roman Martin Sloane govori o trenjih med osebnim življenjem in umetniško dejavnostjo ter raziskuje koordinate točke, kjer proces umetniškega ustvarjanja začenja kompromitirati tisto, kar se v njem razkriva, torej umetnikovo osebnost. Glavna junakinja, študentka Jolene Iolas se zaplete v razmerje z ekscentričnim umetnikom, ki nemara v resnici to sploh ni. Skozi njene oči in glas dobimo postopen vpogled v zameštran klopčič zgodbe. Ta se začne razvijati po umetnikovem skrivnostnem izginotju, ki Jolene spodbudi, da ga prične iskati. Kritiki so romanu namenjali predvsem pohvalne besede in mu v en glas priznavali, da resnično zadane življenje, njegove krvave in eterične lise. Da imajo še kako prav, se boste lahko prepričali tudi ob poslušanju avtorjeve nocojšnje kratke zgodbe.

Redhill piše tudi poezijo; od svojega 19. leta je izdal šest pesniških zbirk in prejel vidnejše kanadske nagrade za poezijo, vključno s prvo nagrado Zveze kanadskih pesnikov (The League of Canadian Poets National Poetry Contest) ter nagradi E. J. Pratta in Norme Epstein. Nič manj uspešen ni na področju dramatike: drama Building Jerusalem (Gradnja Jeruzalema), ki je izšla leta 2001, mu je prinesla mednarodno priznanje v gledaliških krogih. Dogaja se na predvečer 20. stoletja v Torontu, kjer se srečajo štiri resnične zgodovinske osebe: matematik in zagovornik evgenike Karl Pearson, sufražetka in prva kanadska doktorica Augusta Stowe-Gullen, ustanoviteljica mednarodnega ženskega gibanja in pobudnica reforme kanadskega šolstva Adelaide Hoodless ter duhovnik, misijonar, etnolog-lingvist Silas Tertius Rand. Drama je Redhillovo osebno razmišljanje o srcih, polnih gorja in o holokavstu.

Poleg pisateljevanja pa je Redhill tudi urednik in založnik ugledne kanadske literarne revije Brick, ki izhaja dvakrat letno. Revija se hvali z naročniki po vseh kontinentih in nazivom ene najboljših literarnih revij na svetu, svoje strani pa želi pretežno namenjati takoimenovanim literary nonfiction tekstom o različnih temah: življenju literarnih ustvarjalcev, memoarih, filmih, potovanjih in drugo. Ta žanr je nekakšen hibrid med literaturo in žurnalizmom. Revija tradicionalno objavlja tudi intervjuje z literarnimi ustvarjalci, skupaj z mamljivimi odlomki njihovih novih del, ki še niso bila izdana.

Literarne revije so tudi v kanadskem prostoru nekakšne grede, okoli katerih oprezajo in grebejo uredniki, ki iščejo sveže literarne poganjke in kjer (se) kalijo mladi, še neuveljavljeni literati. Ko so njihova dela prvič natisnjena, se literarna pot in vprašanje kako pisati? šele dobro pričneta. Teksti uveljavljenih in zrelih literatov, ki so prav tako nekoč začenjali na straneh revij, se pojavljajo natisnjeni rob ob rob s pisatelji in pesniki zelenci. Čeprav je njihovih bralcev le za peščico (kot morda navdušencev nad kakšno »obrobno« športno disciplino), so literarne revije živahen del založništva. Kanada se lahko pohvali z več deset takšnimi publikacijami (večina jih izhaja dva- do štirikrat letno), vse od »resnih« revij, ki izhajajo pod okriljem univerz, do amatersko skupaj pograbljenih prispevkov, ki jih urejata eden ali dva navdušenca. Tu pa je še cela vrsta internetnih revij nove generacije, za katerimi lahko pobrskate na svetovnem spletu.

Redhillova kratka zgodba Dolgotrajna delitev oziroma z izvirnim naslovom Long division, ki bo v skrajšani inačici predstavljena nocoj, je izšla v zbirki zgodb naslovljeni Fidelity (Zvestoba) leta 2003. V njej najdemo deset kratkih zgodb, ki jih povezuje pisateljeva sla po raziskovanju človeških odnosov. Pred bralcem se tako razgrinjajo živi organizmi človeške interakcije, situacij in čustev. Pisatelj se z diktafonom in občutljivim jezikovnim filtrom približuje svojim likom ter z intimne perspektive upodablja zamotanost, mik in radost, krhanje in propad razmerij - ljubezenskih, prijateljskih, družinskih. Te male komorne drame zvesto obeležujejo zajedljive resnice o odnosih, a v bralčevo zavest proniknejo skozi svež, humoren stil, domišljen in nikoli preveč liriziran. To so zgodbe, ki razburijo in zabolijo v svoji živosti, a hkrati pomirijo in pobožajo v svojem izrekanju. Kot zvestoba, ki odnos z eno roko hrani, a z drugo uduši.

Kratka zgodba Dolgotrajna delitev v središče postavlja mater, ki ne more priti blizu svojemu genialnemu sinu. Nezmožnost povezati se z njim, izkazovati mu materinska čustva in sprejeti sinovo nadpovprečnost vnaša nemir tudi v njeno razmerje s partnerjem, ki je zavilo s poti strasti in vdanosti na brezpotje nerazumevanja. Ko sina zaloti pri uporabi kalkulatorja, se ji za hip zazdi, da je morda čisto normalen otrok, ki mora za računanje uporabiti pripomoček. Njena goreča želja po običajnosti, povprečnosti vodi v prepire s sinom in z njegovim očetom. Redhill vsakdanjik tričlanske družine secira z rezilom temnega neizprosnega humorja in iglo absurda, ter hkrati meče nanj senco blagega razumevanja.     

Literarne oddaje Tu pa tam podpira Mestna občina Ljubljana v okviru programa Ljubljana-svetovna prestolnica knjige 2010.