Sobota, 27. 9. 2003
MarioB
Slednja odločilno zaznamuje album "Na sunčn dan sm se z beciklam pelu", saj veliko pesmi, čeprav so avtorske in popolnoma sveže – za večino je glasbo prispevala kar Uršula – zveni, kot bi bile del starodavnega ljudskega izročila. K temu občutku v enaki meri prispevajo same melodije kot tudi aranžmaji, v katerih velikokrat dominirata harmonika in violina. Občasne skromno, zadržano zastavljene inštrumentalne spremljave Uršulin neverjetno močan in intriganten vokal pripelje do pravcatega razkošja zvokov in zvočnih odtenkov. Dodatna privlačnost, nemara nenavadnost tega izvrstnega albuma, je v tem, da so nanj uvrstili tudi recitacije Janeza Ramoveša ter tudi pesmi, ki jih Uršula zapoje brez glasbene spremljave. Prav ta posebnost s plošče kljub temu, da je »dolga« dobre pol ure, ustvari zaokroženo, celostno glasbeno-literarno delo, ki presega tako format uglasbene poezije kot tudi »ljudskega šansona«. "Na sunčn dan sm se z beciklam pelu" je nedvomno album, ki za domače drugačno glasbeno ustvarjanje – ne le za šanson ali ljudsko glasbo – postavlja nova merila in standarde ter – upamo si trditi – nov mejnik, prelomno delo, katerega koherentnost, izpovedno moč in konceptualno dodelanost ne bo enostavno doseči, kaj šele preseči!
Pripravlja MarioB.
Komentarji
komentiraj >>