Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Art-Area 156: U3 - Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji sestič (4724 bralcev)
Sreda, 23. 6. 2010
mcolner



V 156. ediciji oddaje Arterija, ki povzema in reflektira dogajanje na prizorišču sodobne likovne umetnosti, smo se v celoti posvetili letos verjetno največjemu in najpomembnejšemu domačemu dogodku v polju sodobne umetnosti, U3-ju - Trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji. Ta se je odprl pred dobrim tednom v ljubljanski Moderni galeriji in predstavil dela štiridesetih avtorjev, ki živijo, delujejo ali izhajajo iz Slovenije, ter posegel tudi v širši prostor nekdanje Jugoslavije.

Oddaja Art-Area se je tokrat posvetila pogovorom z izbranimi umetniki in njihovim pogledom na kuratorsko zasnovo in umeščanje lastnih del znotraj tega okvira. Odločitev za pogovor z avtorji, ki izhajajo iz povsem raznolikih konceptualnih in formalnih izhodišč, je zavestna in se postavlja kot nasprotje izpostavljanju kuratorja kot osrednjega akterja tovrstne prireditve. Selektor in avtor koncepta je mednarodno proslavljeni kurator Charles Esche, ki je svoje ideje in namere dokaj jasno izrazil skozi spremna besedila ob razstavi in v spremljevalnem katalogu. Več o 6. U3-ju sledi čez nekaj trenutkov v nadaljevanju oddaje Art-Area, samo na valovih Radia Študent.

Z majhno zamudo glede na kronološki potek teh prireditev se je zgodil 6. U3 - Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, ki je tokrat po vzpostavljenem konceptu izmenjevanja med domačimi in mednarodnimi strokovnjaki pripadel selektorju iz mednarodnega prostora. Razlog za zamudo 6. U3-ja gre pripisati zlasti infrastrukturnim tegobam Moderne galerije, ki je bila nekaj let, pravzaprav od 5. trienala nadalje, v procesu prenove. Za prestižno nalogo priprave in zasnove te pomembne pregledne razstave domače sodobne umetnosti, ki se je prvič pod taktirko Tomaža Brejca zgodila leta 1994, je bil izbran eden bolj renomiranih protagonistov globalnega kuratorskega prizorišča, Charles Esche.

Za osrednjo tematiko si je izbral izrazito široko zasnovo, ki pritiče tovrstni razstavi, saj omogoča dokaj svobodno umeščanje umetniških del znotraj tega koncepta. 'Ideja za življenje: realizem in realno v sodobni umetnosti v Sloveniji' predstavlja neizmerno široko in dodobra nedefinirano polje umetniških praks in avtorskih pristopov. Realizem je že sam po sebi večplasten pojem.

Na eni strani lahko predstavlja niz zgodovinskih obdobij, ki so se posluževala tega termina v svojem nazivu, tako realizem kot obdobje v 19. stoletju kot vsi ostali realizmi 20. in 21. stoletja. Na drugi strani pomeni realizem način umetniškega ustvarjanja, ki temelji na relativno zvestem upodabljanju neke četudi namišljene in prirejene stvarnosti z umetniškimi sredstvi. Realistični način upodabljanja in beleženja stvarnosti se je največ uporabljal v polju klasičnih likovnih medijev kot sta slikarstvo in kiparstvo, medtem ko je na primer fotografija razumljena kot odsev realnosti že sama po sebi.

Na podlagi klasičnih medijev je zastavljena tudi temeljna analiza likovnega sloga domačega umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja, ki je pod nazivom 'Uvod v umevanje likovne umetnosti: Sistematika stila' prvič izšla leta 1926. Cankar je tedaj postavil kompleksno in prepričljivo sistematiko umetnosti, ki se je nanašala na vsa zgodovinska obdobja, od antike do aktualne umetnosti, vendar je takšno sistematizacijo težko ali skoraj nemogoče aplicirati na trenutno situacijo razširjenega dojemanja umetnosti.

Po Cankarju je mogoče umetniško produkcijo, aktualno ali historično, razdeliti v tri osnovne kategorije: idealizem, realizem in naturalizem, ki imajo nadaljnje aplikacije v podrobnejših načinih formalnega likovnega izraza. Tako so na primer ujemajoče se značilnosti v tej osnovni razdelitvi naslednje: idealizem se povezuje s ploskovitim slogom, realizem s plastičnim in naturalizem s tako imenovanim slikovitim.

Seveda kurator 6. U3-ja nikakor ni imel v mislih ne prve ne druge opcije, pač pa je njegova ideja realizma in realnega povsem drugačna, izrazito družbeno pogojena in veliko manj obrnjena k formalnemu preizpraševanju narave umetniških del. Vsekakor je izhodišče nabora umetnikov za razstavo povsem vsebinsko zastavljeno, saj Escheja zanima odsev politike v umetnosti, družbena kritika in aktivno poseganje umetnosti v stvarnost življenja.

Del razstave nekako sledi ideji realizma, spet drugi projekti se obračajo v odslikavo nečesa realnega, izraženega skozi umetniške projekte. Realizma se je Esche lotil tudi skozi prizmo umeščanja del kratkega obdobja socialističnega realizma v Sloveniji ter nadalje nekaterih praks, ki se na različne načine navezujejo na skovanko realizem. Po drugi strani so se na razstavi znašli projekti, ki so v takšni konstelaciji vsekakor diskutabilni, a jih je tudi mogoče zagovarjati kot odziv umetnosti na neko zunanjo stvarnost. A to umetnost sama po sebi v veliki meri tudi je.

Dejstvo je predvsem eno: Charles Esche je s svojim kuratorskim pristopom posegel v samo strukturo trienala in mu kot prvi selektor odvzel vlogo pregledne razstave aktualne umetnosti. Vzel si je svobodo in se malce poigral z zgodovino domače umetnosti, ki jo je v nekaj primerih vpletel med sodobno produkcijo. To potezo lahko vidimo predvsem kot živahno popestritev razstave, kot dodajanje ideje nekega širšega konteksta in zanimivo, očem privlačno soočenje popolnoma različnih obdobij in konceptov. A vse to je zelo pavšalno.

Vsekakor sta s strokovnega vidika raziskovanja pojavov v sodobni umetnosti na področju Slovenije ta izbor in postavitev izjemno posplošena in popreproščena. Razstava 'Ideja za življenje: realizem in realno s sodobni umetnosti v Sloveniji' tako na žalost ni plod poglobljene raziskave, ampak zgolj povsem subjektivni nabor avtorjev in del na predstavitvi pod isto streho brez kakršnih koli trdnih zaključkov. Charles Esche je v domači sodobni produkciji opazil veliko mero eklekticizma, sam pa je v želji po odkrivanju eksotike kopal po arhivih te osrednje nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost ter na podlagi lastne fascinacije izbral nekatera dela socialističnega realizma, ki pa ni niti edino relevatno niti ne nosi najpomembnejše vloge v domači zgodovini umetnosti.

Kljub upiranju nekim klasičnim formam preglednega predstavljanja umetniške produkcije nekega prostora, se razstava in njena postavitev znotraj 6. trienala U3 vseeno izkažeta kot popolnoma salonski.

Zdaj pa se bom posvetil naboru umetnikov na tej elitni prireditvi. Zaradi mnoštva del se bom osredotočil zgolj na nekatera imena, predvsem pa bo slišati pogovore s petimi izbranimi avtorji in avtorsko skupino. Vsi pogovori so za potrebe radijske forme skrajšani in jim je v celoti moč prisluhniti na spletni strani Radia Študent.

Med avtorji, ki se na trienalu predstavljajo prvič, se je znašla tudi Jasmina Cibic, avtorica, ki živi in deluje med Londonom in Ljubljano. Predstavljena je s serijo fotografskih del in pripadajočih objektov z naslovom '20. stoletje'. Več o svojem delu in lastnem dojemanju konteksta trienala pa avtorica sama:



















Izmed novincev na tokratni prireditvi je poleg Jasmine Cibic potrebno izpostaviti tudi Niko Autor, Matijo Brumna, Jašo, Ištvana Išta Huzjana, Anjo Medved in slikarski tandem Small but Dangerous.

Na razstavi se je tudi tokrat znašla Tanja Lažetić, ena redkih avtoric, ki je za razstavo pripravila povsem novo delo. 'Bazen za razbitim steklom' je serija najdenih fotografij, v katere je umetnica z jasno izraženim referiranjem na Eda Ruscha minimalno intervenirala.









Med avtorji, ki so se na trienalu U3 pojavili že večkrat bi izpostavil skupino IRWIN, Vuka Ćosića, Vadima Fiškina, Polonco Lovšin, Marjetico Potrč in Niko Špan. Vsi ti avtorji v domačem prostoru pomenijo neko stalnico v kontekstu razumevanja institucionalnega umetnostnega prizorišča.

Iz vrst dokumentarnih fotografov prihaja Borut Peterlin, sicer poklicno delujoč kot fotoreporter, ki se občasno pojavlja tudi v umetniškem razstavnem kontekstu. Njegov prispevek je serija fotografij z naslovom 'Flower Power', ki je nekakšen stranski produkt njegovega reporterskega dela. Peterlin na različnih srečanjih politične elite objekt beleženja obrne v na videz trivialne motive cvetličnih aranžmajev.









Zavestno odrekanje umetniškega konteksta je opazno tudi v prispevku Društva za domače raziskave, ki je predstavilo raziskovalni projekt v procesu, ki sliši na ime 'Spajkanje'. Ta raziskava pojavnosti in preteklosti stenskih pajkov na področju Slovenije je predstavljena v dokumentarnem filmu, ki ga je za nacionalno televizijo ustvaril Amir Muratović. Pred mikrofonom sta se mi pridružila članica Društva za domače raziskave Alenka Pirman in režiser dokumentarnega filma Amir Muratović.









Kuratorski koncept pa je poleg poseganja izven samega polja umetniških praks, izkazano z vključevanjem pobud kot je Delavsko punkerska univerza in podporno platformo Radia Cone, posegel tudi onkraj meja Slovenije. Na razstavi so zaradi navezave na širši jugoslovanski prostor vključeni Tomislav Gotovac, Želimir Žilnik in Balint Sombathy.

Kot edini projekt 6. trienala U3, ki je odločno posegel izven galerijskega prostora, se izkaže serija performativnih akcij Sama Gosariča, ki se obsesivno referira na različne neoavantgardne in konceptualistične prakse zlasti umetnikov in umetniških skupin tako imenovane vzhodne Evrope.


















Toliko o 6. U3-ju - trienalu sodobne umetnosti V Sloveniji s strani ekipe tokratne Arterije in Radia Študent. Vsekakor zahteva pregledna razstava tega tipa podrobnejšo analizo in kritično ovrednotenje, ki ga na tem mestu nismo povsem zapopadli. Prednost so dobili zlasti avtorji, ki so na tovrstnih velikih razstavnih predstavitvah mnogokrat postavljeni v drugi plan in zasenčeni s strani figure kuratorja. Obdelani avtorji so bili izbrani po ključu raznolikosti uporabljenih praks, saj vseh sodelujočih nikakor ni bilo mogoče zaobjeti.

Art-Area bo v poletnih mesecih na sporedu le dvakrat, ko bodo v tematskih blokih predstavljeni pomembnejši dodogki na področju sodobne likovne umetnosti. Termin julijske oddaje bo najavljen naknadno na frekvencah Radia Študent. Tokratno oddajo je vsebinsko pripravil Miha Colner.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Art-Area 156: U3 - Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji sestič
ČEGEVARA [26/08/2010]

A je na tem trienalu sploh kak outsajder?
odgovori >>