OFF NAPOVEDNIK

Ker je dan državnosti predvsem dan moraliziranja, si bomo to privoščili tudi mi. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je ob tej priložnosti poudaril, da se soočamo s krizo vrednot, ki so dandanes bežne in netrajne. No, če je imel v mislih hipokrizijo in pohlep, vrednoti, na katere prisegajo tako cerkvene kot državne institucije, potem je njuna trajnost le stežka vprašljiva. Brez problema ju lahko uvrstimo v register večnosti. O človekovih pravicah, bojda temelju Evropske unije in vsega demokratičnega sveta, pa ne mislimo leporečiti. Dokler bo njihova funkcija predvsem maska, s katero neoliberalne demokracije prekrivajo svoje zločine in se z ideali, za katere se resno in nemočno bori le del civilne družbe, legitimizira postkolonialna politika domnevno angelskih demokracij, jih le stežka zagovarjamo. Ob tem nas ima, da v Žižkovem slogu obžalujemo padec Stalinovega kipa v njegovem rojstnem mestu Gori v Gruziji, kar boste slišali v nadaljevanju.

»Dialog, dialog in še enkrat dialog«, je na slovesnosti na predvečer dneva državnosti izrekel Danilo Türk. Parafraza Titovega slavnega stavka je morda odvečen nasvet vladi, ki je kronično nagnjena k ustvarjanju videza – od zagovarjanja socialne države in hkratnega delovanja v interesu kapitala, konkurenčnosti in fleksibilnosti pa do poudarjanja dialoga, ki ga v praski vidimo in slišimo le v komični obliki.

Če pogledamo samo študentsko situacijo, kjer je vlada tako imenovano »vseslovensko študentsko konferenco« sklicala tik pred obravnavo zakona o malem delu in tako rekoč v tajnosti, pod strogim nadzorom in omejenimi prostorskimi kapacitetami, potem nam mora ob omembi dialoga iti na smeh. In ko vlada cinično Študentsko organizacijo s samoumevnostjo jemlje za edini legitimni glas študentov, se nam ob vedno večji politični nemoči ljudstva ni potrebno zgražati nad premo sorazmerno, vse večjo apatijo edinega pravega političnega subjekta.

Berete OFF Program Radia Študent, kjer po moraliziranju ob rojstnem dnevu naše države tolčemo s še večjim moraliziranjem.

OFF PROGRAM

Člani G8, skupine najbolj razvitih držav in G20, razširjene skupine, ki predstavlja več kot 80 odstotkov svetovne trgovine, so se zbrali na tridnevnem srečanju v Torontu. Skupini najbolj bogatih in hitro razvijajočih se držav razglabljata o izhodih iz globalne gospodarske krize, pri čemer bo pozornost posvečena koordiniranim mednarodnim akcijam. Na dnevnem redu je tudi evalvacija finančne pomoči državam v razvoju in kanadska pobuda za izboljšanje zdravja mater, novorojencev in majhnih otrok v teh državah. Človekoljubne organizacije sicer poudarjajo, da obljube o razvojni pomoči iz lanskega leta ostajajo zgolj črka na papirju. Kritik pa je deležna tudi sama organizacija sestankovanja, saj je požrla pregrešnih 900 milijonov evrov, kar je največ v dosedanji zgodovini srečanj G8 oziroma G20.

V Severni in Južni Koreji so danes obeležili 60. obletnico začetka korejske vojne. Južnokorejski predsednik Lee Myung Bak je pozval Severno Korejo k odgovornemu ravnanju v meddržavnih odnosih in h končanju vojaških provokacij. Cilj Južne Koreje po njegovem ni vojaška konfrontacija, ampak mirna združitev in sobivanje razklanega korejskega naroda. V Pjongjangu pa so v diplomatskem pingpongu krivdo za konflikt pripisali vojaškim provokacijam z juga.

Korejska vojna, ki se je začela junija 1950 se kot prvi pomembnejši oboroženi konflikt hladne vojne ni končala z mirovno pogodbo. Državi sta tako tehnično še danes v vojni, trenja pa se nadaljujejo. Seul skrbi severnokorejski jedrski program, poleg tega pa je severno sosedo obtožil, da je marca potopila ladjo njihove mornarice, ob čemer je umrlo 46 mornarjev. Ob spravljivih željah slavnostnih govorov si državi grozita z zaostritvijo odnosov, ki lahko rezultira v novem oboroženem spopadu.

Organizacija, ki pod okriljem Združenih narodov nadzira mednarodno trgovanje z diamanti, se ni zedinila glede opustitve blokade izvoza zimbabvejskih diamantov. Aktivisti za človekove pravice poudarjajo, da se tako imenovani »krvavi diamanti« na poljih Marange proizvajajo s prisilnim, suženjskim delom. Organizacija za nadzor trgovanja s »krvavimi diamanti« je leta 2008 po nasilju zimbabvejskih varnostnih sil nad ljudmi, ki so po odkritju maranških diamantov prišli na polje po plen, blokirala trgovanje s temi diamanti. Oblasti obtožbe zanikajo in napovedujejo neprekinjeno trgovanje kljub blokadi.

Jutri bo imelo gvinejsko ljudstvo prvič možnost demokratično izvoliti predsednika republike. Do zdaj so bile tovrstne volitve v 52 let trajajoči neodvisnosti Gvineje onemogočene s strani oblastnikov in generalov, ki so državi, sicer bogati z boksitom, zlatom in diamanti prinesli le korupcijo, politično nasilje in revščino. Gvinejsko ljudstvo in mednarodna skupnost z optimizmom pričakujeta umik vojske iz politike. V duhu demokratizacije pa prvič v zgodovini za predsednico kandidira ženska.

Pred predsedniško palačo v Bukarešti se je zbralo okoli 600 ljudi, ki so protestirali proti načrtovanim varčevalnim ukrepom romunske vlade. Protestirali so ravno v času, ko se je pričakovalo razsodbo Ustavnega sodišča glede ustavnosti varčevalnih ukrepov, ki predvidevajo znižanje plač javnih uslužbencev za 25 odstotkov in pokojnin za 15 odstotkov. Ukrepi so zdaj megleno razglašeni za »delno neustavne«. Po besedah premiera Emila Boca so ukrepi potrebni za znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 6,8 odstotkov bruto domačega proizvoda, s čimer bi Romunija zadostila zahtevam Mednarodnega denarnega sklada in pridobila 20 milijard obljubljenih posojil. Vlada bo zdaj po nareku nadzornih mednarodnih finančnih institucij, kot se to dogaja drugod po Evropi, prisiljena zvišati davke.

Ponoči so gruzijske oblasti na skrivaj porušile Stalinov kip v njegovem rojstnem mestu Gori. Šestmetrski kip sovjetskega diktatorja, ki je v središču mesta stal več kot 60 let, bodo premaknili v Stalinov muzej, na njegovo mesto pa bodo gruzijske oblasti postavile kip v spomin na žrtve ruskega bombardiranja leta 2008. Selitvena akcija je bila izpeljana v zavetju teme predvsem zaradi velike priljubljenosti, ki jo Stalin še vedno uživa med velikim delom svojih rojakov.

23-letni Francoz, ki ga je ameriški zvezni preiskovalni urad, v nadaljevankah se to okrajša z FBI, marca letos zasačil, ko je vlomil v Obamov Twitter profil, si je lahko oddahnil od grožnje z dvema letoma zapora. Če se bo v prihodnje odrekel hekerskim aktivnostim, ga namreč ne bodo kaznovali. Lik znan pod vzdevkom Hacker-Croll, ki je sodniku povedal, da se nima za hekerja v strogem pomenu besede, saj ni ničesar uničil – to bi bilo proti njegovi etiki – je v Obamov račun vdrl zato, da bi z akcijo v javno dobro podal stališče o stanju zasebnosti na medmrežju.

Na posvetu o zagovorništvu starejših, ki je bilo pred kratkim v Državnem svetu, so predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve podprli pripravo posebnega zakona o institutu zagovorništva. Znotraj njega naj bi se potem uredilo tudi zagovorništvo posameznih ranljivih skupin, kot so otroci, starejši, ljudje s težavami v duševnem zdravju, s čimer bi se izognili neusklajenim rešitvam. Zagovorniki naj bi delovali v okviru avtonomnega organa na regijskem nivoju, tako da bi bili čim bolj dostopni ljudem. Vse naštete rešitve ostajajo za enkrat zgolj kot predlog, saj na ministrstvu priznavajo, da je do priprave zakona še dolga pot.

Hkrati z dnevom provincialnosti na Radiu Študent se drugod po državi obeležuje tudi dan državnosti. O aktualnih družbenih razmerah in razvoju Slovenije v zadnjih 19ih letih smo govorili z novinarko in doktorico zgodovinskih znanosti Rosvito Pesek, veliko strokovnjakinjo za osamovojitveno obdobje. Na vprašanje, kakšna je prihodnost mladih na področju šolanja, zaposlovanja in vsakdanjega življenja, smo prejeli sledeč odgovor:



OFF so pripravili Tadej ter vajenca Nika in Goran.