Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF BELOKRANJSKE OHCETI (2876 bralcev)
Torek, 29. 6. 2010
Urh



OFF NAPOVEDNIK

V Beli krajini so predstavili program osrednje prireditve 16. Semiške ohceti, ki bo potekala sredi julija. Gre za tradicionalno Semiško ohcet, ki seveda temelji na heteroseksualni poroki. Osrednje prireditve naj bi se udeležilo kar okoli 5.000 ljudi. O programu ženitovanja in o šegah, ki ga spremljajo, smo govorili s predsednikom Turističnega informacijskega centra Semič Ferdinandom:



Vi pa berete kontratradicionalni OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Humanitarna kriza na jugu Sudana se zaostruje. Stanje je zelo kritično v okolici mesta Akobo, ki je eno najbolj podhranjenih območij na našem planetu. Zaradi pomanjkanja hrane je bilo 14.000 ljudi iz plemena Lou Nuer prisiljenih zapustiti območje zgornjega Nila in se preseliti proti zvezni državi Jonglei, ki pa je že zdaj preobremenjena z begunci iz ogroženih delov Sudana. Sicer so jug te države že dosegla deževja, ki so nujno potrebna za pridelavo hrane, a bodo morali na prvo žetev počakati še nekaj mesecev.

Francoska energetska družba Total je zaradi iranskega jedrskega programa Iranu prenehala dobavljati bencin. Pri podjetju so potrdili, da so se za tako potezo odločili, ker jih je strah posledic, ki jih prinašajo v ameriškem kongresu sprejete enostranske sankcije. Te vključujejo kazni za podjetja, ki bi poslovno sodelovala s Teheranom. Preden stopi v uradno veljavo mora odlok o novih sankcijah podpisati še predsednik Barack Obama, ki naj bi to storil v tem tednu. Podobno pot kot Total so v strahu pred jenkiji ubrale tudi druge naftne družbe, kot sta Repsol in Royal Dutch Shell.

Kitajska in Tajvan sta podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki bo kljub kitajskemu nepriznavanju tajvanske samostojnosti in več desetletnem konfliktu med državama sprostil trgovske tokove. Sporazum tako omogoča tajvanskim podjetjem dostop do 11-ih storitvenih sektorjev na Kitajskem in odpravlja uvozne carine za stotine izdelkov. Tajvanski predsednik Ma Ying-Jeou je okvirni sporazum pozdravil kot korak proti miru in blaginji ter preprečevanju marginalizacije tajvanskega gospodarstva. Na kitajskem Združenju za odnose v Tajvanski ožini in tajvanski Ustanovi za izmenjavo pa napovedujejo še vrsto sporazumov na področju trgovine med državama.

Indijska vojska trdi, da je ubila 5 militantnežev, ki so poskušali prečkati kontrolno točko na meji med indijskim in pakistanskim delom Kašmira. V spopadu, ki se je začel v nedeljo popoldan na območju Nowgama, so bili ubiti tudi trije indijski vojaki. Spopadi in incidenti v nestabilnem Kašmirju so izzvali stavko v indijskem delu pokrajine. Večinsko muslimansko prebivalstvo je tako ohromilo promet in zaprlo večino trgovin. Prebivalci tako izražajo protest proti civilnim žrtvam, ki so jih terjali spopadi med oblastmi in uporniškimi skupinami.

V Libanonu so aretirali zaposlenega v telekomunikacijskem podjetju, ki naj bi kar 15 let vohunil za Izrael. Libanonski minister za telekomunikacije Charbel Nahhas je sporočil, da je bil aretirani zaposlen kot tehnik pri drugem največjem mobilnem operaterju in je tako imel dostop do informacij zaupnega značaja. Sicer pa je to zadnja v vrsti aretacij vohunov, ki jih obtožujejo sodelovanja z Izraelom. Zaradi vohunstva pa vsem aretiranim grozi dosmrtni zapor ali celo smrtna kazen, v primeru da so s svojo dejavnostjo pripomogli k smrti libanonskega državljana. Državi sta v formalnem vojnem stanju že vse od leta 2006, ko so izraelske vojne sile napadle Libanon.

Ameriški Zvezni preiskovalni urad, bolje znan kot FBI, je aretiral 10 ljudi, osumljenih vohunskih aktivnosti za Kremelj. Ruska vlada je obtožbe o vohunjenju, ki bodo kljub nedavnem obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Beli hiši, ponovno poslabšale odnose med državama, zanikala kot neutemeljene. Več o tem in še čem nam je v novicah iz Združenih držav povedala redna poročevalka Lidija Poljaček:



Na Madžarskem so sprejeli ustavno spremembo, s katero so redefinirali vlogo medijev. Ti naj bi od zdaj skrbeli za »narodno kohezijo«, poudarjali madžarščino in jezike etničnih manjšin ter nasploh spodbujali razvoj madžarske in evropske identitete. Spremembe so izglasovali poslanci desne stranke Fidesz, ki je na nedavnih volitvah dobila dvotretjinsko večino, s katero lahko sami spreminjajo ustavo. Pri stranki načrtujejo tudi agencijo za medije, ki bi upravljala z državnim radiom in televizijo ter tiskovno agencijo.

Nekdanja direktorica časopisne hiše Primorske novice Barbara Verdnik je z razsodbo višjega delovnega sodišča v Ljubljani dobila še zadnji delovno pravni spor zaradi odpovedi delovnega razmerja leta 2007. Več o poteku pravdanja nam bo povedala Barbara Verdnik:



Sodba, ki jo je izreklo višje delovno sodišče v Ljubljani, med drugim pravi:



Projekt socialnega podjetja »Tovarna dela – vstop v svet dela«, s katerim se namerava pomagati socialno izključeni mladini s težavami pri vstopu na trg dela, bo začel delovati novembra v okviru projekta socialnega podjetja z gostinsko dejavnostjo. Več o tem nam je povedal vodja projekta Stevan Stavrević:



OFF sta pripravila vajenca Goran in Petar.



Komentarji
komentiraj >>