OFF NAPOVEDNIK

Kataklizmi v mehiškem zalivu ni videti konca. Potem ko je mednarodna korporacija Beyond Petroleum odprla novo poglavje ekoloških katastrof, je samovoljno prevzela tudi odgovornost za čiščenje. To razumejo kot izključno pravico, zaradi katere se drugi ne smejo niti približati onesnaženju, vloga obalne straže pa je zmanjšana na odstranjevanje nezaželenih opazovalcev. Sanacijo katastrofe sedaj ovira še hurikan Alex, ki sicer ne potuje čez izliv, vendar visoki valovi ladjam otežujejo delo.

Ni presenetljivo, da so na površje priplavale tudi teorije zarot. Iranska PRESS TV tako poroča o tožbah, ki želijo dokazati, da so Halliburtonovi delavci pred eksplozijo ploščadi nepravilno zacementirali vrtino. Ta korporacija, ki sicer nudi storitve za mednarodne sile v Iraku in Afganistanu, je izvedla tudi nakup največjega podjetja, posebej specializiranega za čiščenje naftnih madežev, in to le osem dni pred nesrečo.

Morda gre le za ljubosumje naftnega lobija, ki na svojem dvorišču ne trpi tujcev, a pika na i prihaja iz bančnega sektorja. V tednih pred izlivom je vseprisotna bonitetna agencija Goldman Sachs prodala 44 odstotkov svojega deleža v Beyond Petroleum in tako preostale delnice poslala v prepad.

Ameriški predsednik Barack Obama v svojih pridigah še ni zahteval večje transparentnosti špekulantov z Wall Streeta. Morda bo prej sprejel zakone, ki prepovedujejo posvete z jasnovidnimi cigankami.
Da pa ublažimo nemir med okoljevarstveniki, naj spomnimo, da turistično neprivlačna delta reke Niger že 50 let trpi primerljive izlive, pa zemlja še ni skočila na osi.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, naš navdih se črpa le iz etanolnih goriv.

OFF PROGRAM

Nov poveljnik mednarodnih sil v Afganistanu general David Petraeus je v ameriškem senatu enoglasno potrjen kot zamenjava za odpadniškega generala Stanleya McChrystala. Svojo potrditev je pospremil z obljubami o varovanju afganistanskih civilistov in reviziji pravil bojevanja. Zavezniške države so bile v veliki meri le opazovalke pri menjavi poveljnikov, zato sedaj zahtevajo posvet s Petraeusom glede razporejanja svojih obstoječih sil. Pri tem bo moral Petraeus upoštevati tudi za avgust napovedan umik Nizozemcev izpod Hindukuša, Kanadčani pa so svoj odhod napovedali za naslednje leto. Več o tem pa v Terminalu Igorja Mekine po Offu.

V spopadih med kurdskimi uporniki in turškimi varnostnimi silami v jugovzhodni provinci Siirt blizu turško-iraške meje je bilo ubitih 16 ljudi. Do nemirov je prišlo tekom noči, ko naj bi uporniki Kurdske delavske stranke napadli turško vojaško enoto. S tem dejanjem so prekinili enoletno premirje, ki je veljalo od 1. junija lanskega leta. Kurdska delavska stranka vodi oborožen boj za avtonomijo jugovzhodnega dela države z večinskim kurdskim prebivalstvom že vse od leta 1984.

Izraelski minister za trgovino Ben Eliezer in turški zunanji minister Ahmet Davutoglu sta se na prošnjo izraelske strani včeraj tajno sestala v Bruslju. Turčija je veljala za najtesnejšo zaveznico Izraela med muslimanskimi državami, a so se odnosi med njima poslabšali med izraelskim napadom na Gazo leta 2008, še zaostrili pa so se po izraelskem napadu na konvoj ladij s humanitarno pomočjo za Gazo maja letos, v katerem je bilo ubitih 9 Turkov. Ministra sta poskušala obnoviti dvostranske odnose, pri čemer je turški minister Davutoglu vztrajal, da se mora judovska država opravičiti za krvavi napad na ladjo Mavi Marmara. Zaradi tega srečanja je prišlo do spora znotraj izraelske vlade med premierjem Benjaminom Netanjahujem in zunanjim ministrom Avigdorjem Libermanom, saj slednjega o tem srečanju niso obvestili in je zanj izvedel iz medijev.

Sudanske oblasti so iz pripora izpustile voditelja islamske opozicije Hassana al-Turabija. Aretirali so ga sredi maja, ko je moral svoja vrata zapreti tudi časopis njegove stranke. Turabijeva žena je povedala, da so ga spodnesle kritike prvih večstrankarskih volitev po letu 1986, ki naj bi bile prežete z nepravilnostmi in goljufijami. Al-Turabi, sicer nekdanji zaveznik predsednika Omara al-Bashirja, je bil od ustanovitve svoje opozicijske stranke že večkrat zaprt. Dva meseca v priporu je preživel lani, ko je predsednika pozval, naj se preda mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu, kjer nad njegovo glavo visi obtožnica o zločinih proti človeštvu. Predsednik mu je vrnil z obtožbo o sodelovanju z uporniškimi milicami v Darfurju, kar pa je al-Turabi zanikal.

Mehiško vrhovno sodišče je odločilo, da je potrebno vseh 12 aktivistov Ljudske fronte za ohranitev zemlje izpustiti iz zapora. Prestajali so dolgoletne zaporne kazni, saj so bili obsojeni na kar od 31 do 112 let zapora zaradi sodelovanja pri neredih in zaradi domnevne ugrabitve 6-ih policistov med protesti v mestu San Salvador Atenco leta 2006. Sodniki so ugotovili, da ni nobenih dokazov proti njim oziroma so bili dokazi nezadostni in protipravno pridobljeni. Izgredi so izbruhnili, ko so mestne oblasti zaprle 6 lokalnih prodajalcev rož, ki naj ne bi imeli dovoljenja za prodajo v sosednjem mestu. Ta primer je pritegnil ogromno mednarodne pozornosti, saj je prejšnji teden kar 11 Nobelovih nagrajencev za mir poslalo pisma mehiškemu predsedniku Felipeju Calderonu za izpustitev aktivistov.

Istrabenz je svoj 95-odstotni delež v podjetju Droga Kolinska prodal hrvaški skupini Atlantic Grupa. Družbi sta 382 milijonov evrov vredno pogodbo o prodaji podpisali v sredo. Predsednik uprave Istrabenza Tomaž Berločnik je dejal, da bo kupnina bistveno pripomogla k razdolževanju holdinga Istrabenz. Za Drogo Kolinska pa naj bi odpirala nove poslovne priložnosti, saj je Atlantic Grupa obljubila, da jo bo razvijala kot celovito enoto v strateškem partnerstvu največje prehrambene industrije v regiji.

Na Fakulteti za humanistične študije v Kopru so znova potrdili, da prihodnje leto ne bodo podaljšali pogodb 35-im pedagogom. Po navedbah dekanje Vesne Mikolič so bili prisiljeni racionalizirati poslovanje zaradi finančnega stanja, kamor naj bi jih napotile tudi smernice vodstva primorske univerze. Ali ta argument zdrži, smo vprašali asistentko na oddelku za socialno antropologijo Evo Brajkovič:



Skupina štirih asistentov, med katerimi je tudi Eva Brajkovič, pa opozarja, da se za racionalizacijo skriva kadrovska čistka:




Poslanska skupina Zares je vladi podala pobudo za sprejem zakona o zasegu protipravno pridobljenega premoženja. Postopek naj bi vodil urad za preprečevanje pranja denarja, ki bi deloval v okviru ministrstva za finance. Sicer to že zdaj lahko stori Davčni urad Republike Slovenije, več o predlaganih dopolnilih pa nam bo povedala poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem.



Kje pa Oražmova vidi največje pomanjkljivosti že obstoječe zakonodaje na tem področju?



Ministrstvo za kulturo je na policijsko upravo Ljubljana podalo prijavo suma namerne povzročitve motenj ozvočenja na proslavi ob dnevu državnosti in enotnosti. V njej so zapisali, da so se motnje v najhujši obliki pojavile med govorom predsednika Danila Türka. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je pojasnil, da so ozvočenje preverili tako pred kot po proslavi, vendar napak ni bilo.

OFF sta pripravila vajenca Luka na kvadrat.