Obnova mariborskega Kulturnega centra Pekarna in določitev njegovega statusa počasi dobivata epilog. Že v ponedeljek naj bi na območju Pekarne zabrneli stroji in pričeli z obnovo centra, ki bo po besedah mariborskega župana Franca Kanglerja odigral pomembno vlogi pri projektu »Evropska prestolnica kulture 2012.«

Toda bolj kot zidarsko-obnovitvena dela je za prihodnost in predvsem ustroj Pekarne pomemben model upravljanja centra, ki so ga v ponedeljek potrdili mariborski mestni svetniki. Sprejeti predlog je več kot leto dni usklajevala posebna mešana skupina, sestavljena iz treh predstavnikov Odbora za pekarno, predstavnika regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja, predstavnika Mladinskega centra Maribor in treh predstavnikov Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, pri tem pa skušala ohraniti dosedanje poslanstvo, namen in avtonomijo Pekarne. Za potrditev upravljalskega modela v mestnem svetu so sicer zavzemali predvsem »Pekarnarji«, s čimer so si želeli zagotoviti, da se bo ta tudi izvajal.

S potrditvijo upravljalskega modela so na videz zadovoljni vsi njegovi pripravljalci. Direktor urada za kulturo in mladino na Mestni občini Maribor, Aleš Novak, nam je za začetek predstavil, kaj le-ta prinaša novega v delovanje Pekarne:



Predstavnik regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja, Borut Osonkar, je mnenja, da je bilo potrebno vse slabše razmere v kulturnem centru presekati. Čas pa bo po njegovem pokazal, če so to storili na pravi način.



Vprašanje o kondiciji Pekarne po 16-ih letih delovanja smo zastavili tudi Marku Brumnu, članu delovne skupine, ki je pripravila upravljavski model in delegatu v evropski mreži Trans Europe Halls:



Brumen sicer trdi, da kljub javno izraženim občinskim nameram o preselitvi Pekarne v preteklosti takšna bojazen ni bila utemeljena, tudi zaradi podpore, ki jo Pekarna uživa tako na domači kot tudi na mednarodni sceni. Težava je bila drugje:



Ne glede na prve odzive in zadovoljstvo pa je ob upravljavskem modelu moč ugotoviti, da ta kulturnemu centru avtonomijo prinaša le na področju programskega delovanja. Za to sta predvidena 7-članski programski svet in programski koordinator. Slednjega sestavljajo 3 predstavniki uporabnikov Pekarne, 3 člani iz vrst strokovne javnosti in član, ki ga predlaga programski koordinator, pripravljajo pa programsko strategijo.

Kljub avtonomnosti programskega sveta pa se zdi, da tudi upravitelj, to je Mladinski kulturni center Maribor, s potrditvijo programskega koordinatorja dobiva vpliv na programsko delovanje centra. Aleš Novak pravi, da so takšne bojazni odveč.



S takšnimi strahovi se ne ubada niti Borut Osonkar iz zavoda PIP, ki, zanimivo, upravljavski model tolmači drugače kot Novak. Slednji pravi, da v končni fazi programskega koordinatorja potrjuje upravitelj Pekarne, torej Mladinski kulturni center.



Da bodo imeli „Pekarnarji“ povsem proste roke pri programskem delovanju, pa je skeptičen vodja kluba MC Pekarna, Ramiz Delić, ki pa meni, da je izvirni greh v zakonodaji.



Pomisleke vzbuja tudi možnost, ki jo predvideva model upravljanja, da lahko Pekarna v primeru prostih kapacitet svoj prostor ponudi tudi drugim vsebinam. Se s tem pripirajo vrata komercialnim vsebinam. Direktor urada za kulturo in mladino na Mestni občini Maribor, Aleš Novak.



Možnosti vstopa komericalnih vsebin v Pekarno priznava Borut Osonkar, pri pa tem vidi ključno vlogo pri programskemu svetu in koordinatorju.



Če na nivoju programskega ustvarjanja Pekarna ohranja dobršen del neodvisnosti, pa bodo upravljalne pristojnosti v prihodnje povsem v rokah upravitelja Pekarne. To postaja že omenjeni Mladinski kulturni center Maribor. O tem, zakaj je temu tako in zakaj so v delovnem odboru pristali na okrnjeno avtonomijo pa predstavnik regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja, Borut Osonkar.



Aleš Novak, pravzaprav edini povsem vzhičen nad potrjenim modelom, vidi nov status Pekarne kot dober vzorec, po katerem bi lahko v prihodnje urejevali tudi druge kulturne centre. Borut Osonkar na drugi strani meni, da bi morali odločati sami kulturni centri. Se pa z Novakom strinja, da potrjeni model utegne biti primer dobre prakse.



Končajmo v optimističnem tonu. Marko Brumen poudarja, da je po šestnajstih letih prišel čas za izbiro:



Kultivirala sta Nejc in Tadej.