Ne glede na to, da so osrednjo fronto proti uzakonjenju malega dela od študentskih in dijaških organizacijskih oblik organiziranja zadnje dni prevzeli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je te dni v pomanjkanju boljših ali pač bolj relevantnih novic v informativnih vsebinah domačih medijskih trobil državotvornega diskurza v ospredju pozornosti tudi razkol in spopad v krovni nacionalni študentski organizaciji. Ne glede na to, v kakšni končni obliki bo v domačem pravnem redu pristalo malo delo, je sicer samo po sebi jasno, da bo denarja za študentske oblike organiziranja v prihodnje manj. Toda jedro tega spora oziroma boja, predlog sprememb Študentske Ustave, kot jih želi vodstvo ŠOS in kot jim tudi s pomočjo odvetniških opozoril nasprotuje Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, je v tem, da bo – pa ne glede na to, koliko ga sploh bo – študentskega denarja še nekoliko manj predvsem za ŠOU v Ljubljani.
O spremembah Študentske Ustave, ki jih podpirajo vodstvo ŠOS in Študentski organizaciji Univerz v Mariboru ter na Primorskem in še Zveza študentskih klubov Slovenije – ŠKIS, ne pa tudi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, bo brez ljubljanskih predstavnikov govora na popoldanski Skupščini ŠOS. Ta je po mnenju odvetnika ljubljanske študentske organizacije sklicana nezakonito in v nasprotju prav s študentsko ustavo, saj da ŠOU v Ljubljani ni sodeloval v njenem sklicu. Še nekoliko bolj jasno za kaj pravzaprav gre, pove tudi dejstvo, da ŠOU v Ljubljani ni sodeloval niti pri sooblikovanju predlaganih sprememb študentske ustave.
To pa glede na naravo predlaganih sprememb pravzaprav niti ne preseneča. Predlagatelji sprememb študentske ustave sicer res razglašajo, da želijo temeljni akt študentskega organiziranja na Slovenskem spremeniti v smeri večjega nadzora nad porabo koncesijskega denarja od študentskega dela, krepitve sankcij kršiteljev in izboljšanja študentskega organiziranja. In da naj bi to dosegli predvsem z večjimi pooblastili Nadzornemu svetu in Razsodišču ŠOS, odpravo možnosti veta posameznih študentskih organizacij na odločitve ŠOS ter spremembo financiranja organizacijskih oblik ŠOS, s katerim se bo zagotovilo razpisno in projektno programsko financiranje projektov in dejavnosti. Kar pa bo na nacionalni ravni naokoli delil kar ŠOS in ne več posamezne študentske oblike organiziranja.
Spremembe Študentske ustave tako že na prvi pogled pač nimajo prav nič z večjo transparentnostjo in večjim nadzorom nad porabo naglo presihajočih koncesijskih sredstev, saj gre zgolj za prerazporeditev oziroma spremembo obstoječega ključa, po katerem se zaenkrat delijo nacionalna študentska sredstva med obstoječe študentske oblike organiziranja. Bistvo spremembe pa je v tem, da se delež pripadajočih sredstev zmanjša samo za ljubljansko študentsko organizacijo, za vse ostale pa ne. Tako v imenu navidezne transparentnosti in nadzora zmanjšani delež študentskega denarja za ŠOU Ljubljana pa preide pod okrilje programskega financiranja projektov in dejavnosti, ki ga bo po novem imel načez kar sam ŠOS.
Zato je nasprotovanje takšnim spremembam študentske ustave in študentskega organiziranja ŠOU v Ljubljani povsem na mestu. Do sedaj je namreč veljalo, da je študentska organizacija Slovenije vodena konsenzualno. Vsaka od posameznih študentskih organizacijskih oblik, ki jo sestavljajo ima namreč pravico veta na vsako odločitev ŠOS. Kar pomeni, da tak sistem onemogoča tako preglasovanje kot odločitve na škodo posamezne organizacijske oblike. Toda pred malo manj kot petnajstimi meseci je bil zaradi napak in nepravilnosti na volitvah ŠOU Ljubljana izbrisan iz registra organizacijskih oblik nacionalne študentske organizacije. Nekoliko ironično je, da je na nepravilnosti opozarjala prav študentska politična skupina modrih, ki je po ponovljenih volitvah na posameznih fakultetah prevzela študentsko izvršno oblast na Univerzi v Ljubljani.
Toda vzgojna in prav po študentski ustavi zapovedana kazen zaradi izbrisa in naknadnega vpisa v register študentskih organizacijskih oblik za ŠOU v Ljubljani je bila v tem, da nove ali pa po izbrisu na novo še enkrat vpisane študentske oblike organiziranja prvih 15 mesecev nimajo pravice veta na odločitve ŠOS. Teh 15 mesecev sicer poteče že sredi julija. In zato se predsednici ŠOS Katji Šobi in njenima botroma iz ŠOU Maribor in Primorska ter lokalnim študentskim veljakom, ki se združujejo v zvezo ŠKIS, tudi tako zelo mudi.
Predvsem ŠOU v Mariboru in na Primorskem namreč prav v skladu z veljavnimi akti sploh ne obvladujejo izvoljeni predstavniki študentskega ljudstva pač pa politično profilirana direktorja obeh organizacij, ki v njunem imenu tudi odločata na predsedstvu ŠOS. V Mariboru je bog in batina študentskega organiziranja aktualnemu županu in stranki SMS zavezani Drago Žura. V Kopru pa je to kar predsednik mestnega odbora vladajočih Socialnih demokratov in nadebudni podjetnik Sebastjan Kokl.
Tako bodo, če bodo, spremembe študentske ustave na današnji skupščini ŠOS sprejete brez navzočnosti predstavnikov ŠOU v Ljubljani. Očitno sta temna angela usode študentskega organiziranja v Kopru in Mariboru ocenila, da je trenutek, ko se na račun vodstva ljubljanske študentske organizacije kar vrstijo bolj ali manj upravičeni očitki o netransparenti porabi študentskega denarja na Kersnikovi 4, pravi za spremembe, pravzaprav pa za dodatno centralizacijo nadzora nad študentskimi sredstvi. Toda zgolj na račun ŠOU v Ljubljani in ne glede na to, koliko jih pravzaprav na koncu ali pa že prihodnje leto sploh bo. O zakonitosti ali nezakonitosti tovrstnega spreminjanja študentske ustave pa bo slej ko prej svoje moralo reči pristojno sodišče. Toda tako to gre. Ne glede na končni izid, smo priča zgolj boju na požiralniku študentskega organiziranja, saj se bo dosedanji obseg sredstev v prihodnje gotovo zmanjšal. Toda vprašanje je le, za kakšno ceno in za koga. Brez dvoma pa bodo na slabšem tudi tokrat v prvi vrsti prav sami študentje in dijaki.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Bojem na požiralniku študentskega organiziranja v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>