Prav po 2. členu splošnih določb temeljnega pravnega akta, domače Ustave, je Slovenija pravna in socialna država. Bolj pomembna od te določbe je zgolj v prvem členu zapisana trditev, da je Slovenija demokratična republika. Kar pa je podrobneje obrazloženo v tretjem členu, iz katerega izhaja, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, katero državljanke in državljani izvršujemo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Toda te dni se do golih teles ne razgaljamo le ohladitve in prevetritve potrebni prebivalci na tej vročično sončni strani Alp, pač pa se v vsem svojem bistvu na ogled ponuja tudi domača, prav nič pravna in še manj socialna država.
Sicer že več let znano dejstvo, da Slovenija pač ni pravna država, je ta teden z novo razsodbo ponovno potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Tokrat je sicer to ugotovilo na podlagi leta 2006 vložene tožbe skupine pritožnikov, ki so bili 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, čeprav so v domači Republiki bivali povsem zakonito. Evropsko sodišče za človekove pravice je tako ugotovilo, da je v konkretni problematiki izbrisa, domača Republika gladko kršila 8. in 13. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Prvi se nanaša na varstvo pravice do zasebnega in družinskega življenja. Drugi pa ščiti pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Še posebej zaradi ne-zagotovljene pravice do učinkovitega pravnega sredstva je sicer Republika Slovenija pogosto na tapeti osrednje sodne inštitucije za varstvo človekovih pravic v širši evropski domovini tudi zaradi pritožb njenih avtohtono domorodnih državljanov. Kljub reformam zakonodaje, domači sodni mlini pač meljejo počasi, pa tudi nekatere pravnomočne odločbe Ustavnega sodišča se v praksi enostavno ne izvajajo. Kronično pomanjkanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva ima sicer povsem konkretne posledice tudi na drugi atribut domače državnosti, kot ga zapoveduje 2. člen Ustave. Kajti če bi bila domača Republika pravna država bi bila s tem tudi gotovo nekoliko bolj socialna država.
Tako pa delavci, opeharjeni za z veljavno zakonodajo določene pravice, kot so denimo za delodajalce obvezni prispevki za socialno in pokojninsko varnost, gladovno stavkajo pred resornimi ministrstvi. Kako nesocialna država je pravzaprav Slovenija sicer z dvigovanjem rok v osrednjem hramu domače demokracije, te dni potrjujejo tam navzoči poslanci in poslanke, ki preurejajo socialno področje v domači Republiki. Uradno sicer zaradi večje preglednosti in manj revščine.
Včeraj so tako pod državnozborsko streho brez omembe večjega nasprotovanja opozicije spravili zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta med drugim določa tudi višino konkretne denarne pomoči, ki pa dejstvu, da je Slovenija socialna država pač ne pritrjuje. Začasni prejemniki denarne socialne pomoči bodo na mesec prejemali 288 evrov, trajno nezmožni za delovno aktivnost ali starejši pa bodo skupaj z varstvenim dodatkom dobili 450 evrov. Kar pa glede na obstoječo draginjo in prihajajoče podražitve zaradi dviga trošarin za pokrpanje tekočega proračunskega primanjkljaja za pokritje osnovnih življenjskih stroškov posameznega upravičenca do državne denarne socialne pomoči pač ne zadostuje.
Da se bo do državne socialne denarne pomoči v prihodnje ne glede na vse več tudi uradno brezposelnih v domači Republiki še nekoliko težje dokopati, bodo sicer v Državnem zboru poskrbeli jutri, ko bo pod streho še zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Vzpostavil bo centralne evidence na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, med dohodki, ki bodo po novem še nekoliko bolj otežili dostop do denarne socialne pomoči, pa bo upoštevano tudi nepremično premoženje. Problem tega premoženja sicer je, da njegova velikost sama po sebi še ne zagotavlja tudi obratno sorazmerno velikega rednega prihodka, pač pa predvsem večje stroške obratovanja in vzdrževanja. Zato bo v še iz socialistično-samoupravnih časov na gosto pozidani podeželski Sloveniji revščine še več, število upravičencev do denarne socialne pomoči pa res manjše.
Toda vsa ta socialna neskladja naj bi tokrat v imenu varne prožnosti odpravili z uzakonitvijo malega dela, katerega prva obravnava je v Državnem zboru potekala to dopoldne. Kljub nasprotovanjem sindikatov in študentov predlog zakona o malem delu prikrajšanim za socialno denarno pomoč, drugim nezaposlenim, študentom in upokojencem kot priložnostni, a zakonsko s številom določenih ur in končnega letnega zaslužka omejeni socialni korektiv namenja trg malega dela. Toda tudi določena višina končnega letnega zaslužka malemu delavcu ne bo zadostovala za pokritje tekočih osnovnih stroškov skozi vse leto.
Glede na silno nasprotovanje nedomišljenim vladnim reformam, ki zgolj utrjujejo dejstvo, da bo domača republika še naprej ostala nepravna in nesocialna država, bi se sicer še utegnilo izkazati, da je Slovenija vsaj država, v kateri ima oblast ljudstvo, katero državljanke in državljani izvršujemo neposredno in z volitvami. Če že volitve ne pomagajo, potem se namreč glede na sindikalne in študentske napovedi, da bo vročemu poletju sledila vroča jesen, zdi, da v do golega razgaljeni domači državi, prihajamo v obdobje izvrševanja neposredne ulične oblasti. Toda pustimo se presenetiti.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z do golega razgaljeno nepravno, nesocialno in po čem le sploh še demokratično državo Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>