Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ROPARSKI OFF PRVE POMOČI (2857 bralcev)
Petek, 23. 7. 2010
Urh



OFF NAPOVEDNIK

Včeraj zjutraj so v neko zlatarno v Poreču vlomili roparji. Nadebudni kriminalci so bili zamaskirani v medicinsko osebje, pripeljali so se seveda z rešilcem, zlatarno pa so obrali za skoraj milijon in pol evrov. Policija meni, da gre za profesionalce, s čimer se moramo bržkone strinjati. Očitno je tudi hrvaška zdravstvena blagajna rahlo v škripcih. Zdravniki krimininalci si zdaj bržkone lahko privoščijo nove operacijske mize ali pa morda izlet na kakšno luksuzno destinacijo, v kolikor jim seveda tega niso omogočili že sponzorji iz farmacevtskih podjetij.

Policija zdaj vneto išče roparje, toda zaenkrat brez uspeha. Poraja se strah, da so se roparji morda zatekli v naše loge. Tu bi se bržkone lahko udeležili kakšnega kratkega tečaja v molzenju in poniževanju pacientov in se hkrati seznanili z najnovejšimi tehnikami privatizacije zdravstva ter odtujevanja javnih sredstev. Za zdaj so hrvaški roparji še daleč od popolnosti. Zlato pač ni več tako aktualno, kot je bilo, in zdaj se krade drugje in drugače. Na tak način se v Evropo žal ne pride.

Berete kradljiv OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Nizozemsko sodišče je spoznalo za krivo multinacionalko Trafigura, ki je bila obtožena nelegalnega izvažanja nevarnih kemičnih odpadkov iz Evropske unije v Afriko, neseznanitve nizozemskega podjetja, zadolženega za odstranjevanje odpadkov glede toksičnosti teh odpadkov in ponarejanja papirjev. Po poročilu Združenih narodov obstajajo močni dokazi, da so nevarni odpadki povzročili petnajst smrti, multinacionalka pa je vladi Slonokoščene obale in tisočim oškodovanim posameznikom izplačala milijonske reparacijske vsote.

Madžarska vlada je sprejela prvi del sporne medijske reforme, ki jo je predlagala vlada premiera Viktorja Orbana, po kateri naj bi dosegli krepitev nacionalne identitete in evropske zavesti. Z reformo nastala Agencija za medije in telekomunikacije bo prevzela nadzor nad satelitsko televizijo Duna in nad nacionalno tiskovno agencijo, direktorja nadzorne agencije pa bo za devetletni mandat imenoval predsednik vlade. Agencija bo začela delovati avgusta, septembra pa naj bi ustanovili še Svet za medije, ki bo imel vlogo regulatorja v medijskem sektorju. Reformam se upirajo novinarske organizacije, opozicijski socialisti pa opozarjajo, da te prinašajo konec medijske svobode na Madžarskem.

Kosovska policija in agenti misije Evropske unije na Kosovu – Eulex - so zaradi suma korupcije preiskali poslopje kosovske centralne banke. Na Eulexu so pojasnili, da preiskujejo sum zlorabe uradnega položaja, sprejemanja podkupnin, utaje davkov in pranja denarja. Policija je s kraja preiskave odpeljala guvernerja kosovske centralne banke Hasima Rexhepija. Eulex je s kosovsko policijo pred desetimi dnevi preiskala kosovsko ministrstvo za zdravje, aprila pa ministrstvo za promet, že junija pa naj bi pozvali kosovskega premiera Hasima Thacija, naj odstavi tri ministre, osumljene korupcije.

Francija je potrdila, da so njeni vojaki sodelovali v vojaški operaciji proti borcem Al Kaide v Mavritaniji. Francoska vojska je v napadu na položaje Al Kaide sodelovala z mavretanskimi enotami. Francozi so v napadu prispevali tehnično in logistično podporo. Napadli so pripadnike skupine AQIM, kar v islamskem Magrebu pomeni Al Kaida. Ti se niso hoteli pogajati o izpustitvi francoskega talca Michela Garmeneauja. Skupina je sicer odgovorna za več ugrabitev v Maliju, Mavretaniji in Nigerju in obstaja od leta 1990.

Vodja šiitskega gibanja Hezbolah Hassan Nasrallah je izjavil, da bodo nekateri člani njegove organizacije v prihodnjih mesecih obtoženi umora libanonskega premierja Rafika Haririja. Hariri je še z 22 drugimi umrl v eksploziji avto bombe v Bejrutu leta 2005. Obtoženi umora bodo s strani Hezolaha označeni kot odpadniški elementi tega gibanja. Po besedah Nasrallaha naj bi bila obtožnica proti temu gibanju del načrta politike Združenih držav in Izraela v regiji. Hezbolah naj bi se z obtožnico izognil mednarodnemu pritisku in morda prispeval k večji stabilnosti v regiji.

Organizacija Human Rights Watch je izdala poročilo, v katerem kitajske varnostne sile obsoja uporabe prekomerne sile med protesti v Tibetu leta 2008. Nemiri so izbruhinili marca 2008, kmalu po obletnici spodletele vstaje proti Kitajski. Poročilo, ki obsega triinsedemdeset strani, je sestavljeno na podlagi pričevanj več kot dvestotih tibetanskih beguncev. V poročilu so omenjeni vsaj štirje primeri, v katerih so kitajske varnostne sile začele streljati na protestnike. Te so med drugim brutalno pretepali s palicami in brcali. Poročilo postavlja na laž izjave Kitajske vlade, ki trdi, da so s protestniki ravnali po mednarodnih standardih.

Predstavniki Severne Koreje so na srečanju Združenja držav jugovzhodne Azije izjavili, da bo njihova država na vojaške vaje Združenih držav Amerike in Južne Koreje odgovorila s silo. Skupne vojaške vaje poleg napovedanih sankcij proti Severni Koreji dodatno slabšajo odnose na Korejskem polotoku, ki so zaostreni vse od marca, ko naj bi Severna Koreja potopila južnokorejsko vojaško ladjo.

Vodja demokratov v ameriškem senatu Harry Reid je izjavil, da na glasovanje o novi energetski zakonodaji ne bo dal določenih poglavij. Med drugim bo izpuščen del o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Razlog za to je, da demokrati ne zberejo potrebnih 60 glasov, s katerim bi preglasovali republikance, ki omenjenemu zakonu nasprotujejo. V senat sicer v kratkem roma zakonodaja, ki posebej zadeva izlitje nafte v Mehiškem zalivu. Medtem pa usoda zakona, ki govori o boju proti podnebnim spremembam in ga je pripravljal John Kerry, vsaj do novembrskih kongresnih volitev ostaja nejasna.

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je podpisal zakon za podaljšanje podpore brezposelnim, ki sta ga potrdila tako ameriški senat kot kongres. Zakon podaljšuje prejemanje denarne podpore 2,5 milijona brezposelnim v Ameriki. Ti 26 tednov prejemajo podporo posameznih zveznih držav, nato pa se sredstva za podporo za obdobje 73 tednov črpajo iz zveznega proračuna. Republikanci so zakonu sicer nasprotovali, a so ga sčasoma vseeno podprli. Kljub temu med republikanci še naprej vlada prepričanje, da zakon podpira lenobo, medtem ko demokrati trdijo, da spodbuja gospodarstvo. Tedenska socialna podpora v Združenih državah sicer znaša povprečno 309 dolarjev.

Na srečanju Organizacije ameriških držav v Washingtonu je kolumbijski ambasador Luis Alfonso Hoyos povedal, da naj bi se na ozemlju Venezuele skrivalo 39 kampov uporniške organizacije FARC, okoli 1500 upornikov in mnogo pomembnih vodij gverilske vojske. Ob predstavljenem številu kolumbijskih upornikov v Venezueli je državo obtožil, da je nekakšen gverilski raj, saj je do upornikov indiferentna ali jim celo pomaga. Še med sestankom je venezuelski predsednik Hugo Chavez – ob njem je stal kar Diego Maradona, ki je v Venezueli ravno promoviral nogomet - za nacionalno televizijo obtožbe označil za lažne. Med drugim je kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja označil za mafijskega šefa in norca.

Razmere med državama so se občutno poostrile, saj je Venezuela s Kolumbijo prekinila diplomatske stike, poostrila vojaški nadzor na meji med državama, razmišljala pa naj bi tudi o prepovedi letov in prekinitvi trgovskih vezi. Generalni sekretar Organizacije ameriških držav Jose Miguel Insulza je povedal, da ne morejo sprožiti raziskave o kolumbijskih obtožbah brez privoljenja Venezuele.

Poslanec Liberalne demokracije Anton Anderlič je predstavil predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe kasetnega streliva, ki povzroča hude žrtve med civilisti in ga še vedno uporabljajo vse večje vojaške velesile. V zadnjih 30-ih letih je zaradi uporabe kasetnega streliva umrlo okoli 11 tisoč civilistov, med njimi tudi veliko otrok. Več o predlogu zakona nam je povedal sam Anderlič.



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je predstavila položaj zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja. Položaj v tej panogi so predstavili kot kritičen in alarmanten. O razlogih za trenutno situacijo smo spregovorili s predsednikom zveze Dušanom Semoličem.



Na novinarski konferenci Ministrstva za notranje zadeve je generalna direktorica direktorata za migracije in integracijo Nina Gregori predstavila aktivnosti ministrstva glede izvajanja zakona o izbrisanih. Do zdaj so izdali 6398 dopolnilnih odločb izbrisanim, pripravljena novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ pa bo po odločitvi Ustavnega sodišča o nedopustnosti referenduma stopila v veljavo v soboto, 24. julija. Aktivnosti ministrstva za informiranje ljudi, ki so bil izbrisani, je predstavila Nina Gregori:



Ker pa je bila z novelo zakona pristojnost za reševanje vlog prenesena z Notranjega ministrstva na upravne enote, je predstavila tudi usposabljanje uslužbencev teh enot:



Predsednik Državnega zbora Pavel Gantar je za 10. oktobra razpisal redne lokalne volitve. Poleg razpisanih volitev v občinske svete in volitve županov bodo župani na isti dan razpisali še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Sočasno s temi volitvami bodo potekale tudi volitve v občinske svete narodnih skupnosti italijanske in madžarske narodnosti. Po danes podpisanem aktu o razpisu volitev bodo roki za volilna opravila začeli teči 9. avgusta.

OFF sta pripravila vajenca Goran in Anže D.



Komentarji
komentiraj >>