Slučajno spoštovano poslušalstvo Radia Študent Marš pozdravljam predsednik društva DPZN, katero traja dlje od samostojne Republike Slovenije. Brez vaše kakorkoli izražene radovednosti vas obveščam, da je dežurni konzularni pooblaščenec te tako zelo naše države v Sarajevu, mladi gospod Gregor Presker danes zjutraj ob devetih izrekel po telefonu: »Ni problema!«. Prijetni besedi zame, za Robota meneđerja Kopergrounda 2010. Uvoz pesnika, pisatelja in žurnalista Faruka Šehića poteka gladko in moje avtomatsko srce se veseli.
Srčna aritmija pa bi me skoraj popadla pred tednom dni, ko mi je pisal gospod škof Metod Pirih. Pisno je reagiral najbrž zato, ker sem ga med Pogojnim beračenjem videl prečkati še zmeraj Titov trg. Za trzavo obrazno muskulaturo so možgani rimokatoliškega uglednika kot kaže dojeli, da Društvo prijateljev zmernega napredka je sicer zelo , ne pa neizmerno potrpežljivo po enoletnem čakanju na mnenje Komisije za zvonove o naši Ponudbi za poslovno sodelovanje. Takole stoji zapisano nad škofijskim žigom:
Spoštovani gospod Brecelj!
Lani skoraj ob tem času ste pisali na škofijo glede zvonjenja v stolni župniji v Kopru. Obljubil sem Vam mnenje naše škofijske komisije za zvonove.
Zvonjenje je del liturgije Cerkve, zato so zvonovi posvečena glasbila in so izvzeti iz posvetne rabe. Zvoni se že stoletja dolgo. Ker so zvonovi cerkvena last, vedno Cerkev daje navodila glede zvonjenja. Ni enotnih navodil za ves slovenski prostor. O rabi zvonov govorijo škofijske sinode, Zakonik cerkvenega prava in obrednik Blagoslovi.
Etnologi in drugi strokovnjaki za ljudska glasbila zvonove in zvonjenje ter pritrkovanje uvrščajo med našo dragoceno ljudsko dediščino, ki jo moramo ohranjati in negovati.
Naša škofijska komisija za zvonove pripravlja svoj pravilnik, ki se bo osredotočil na razmere in potrebe v naši škofiji. V njem bodo navedene livarne zvonov, izvajalci montaž, seznam pooblaščenih oseb za merjenje hrupa in še več drugih stvari, ki se tičejo oskrbe, uporabe in vzdrževanja zvonov.
Obredna molitev za blagoslov novega zvona pravi, naj pesem zvonov vedno odmeva v naših srcih in nas vabi k ljubezni do njega in do bližnjih, pa tudi k ljubezni do domače zemlje. Mi se trudimo za te cilje.
S spoštovanjem.
Koper, 16. julija 2010
Metod Pirih
škof
To pa je moj odgovor:
Spoštovani gospod Pirih!
Hvala vam za pismo v katerem pa žal nismo zasledili vsebine, ki bi nas najbolj zanimala. Lani ob tem času smo vam namreč poslali Ponudbo za poslovno sodelovanje , vi pa ste odgovorili, da se morate posvetovati z vašo Komisijo za zvonove. Čakali smo od Marijinega vnebovzetja do Božiča, nismo dočakali niti do Velike noči. Spet se bliža petnajsti avgust in izrecnega odgovora na našo ponudbo še vedno nismo prejeli.
Obredno zvonenje v Stolni župniji v Kopru je ne samo po našem mnenju, odločno preglasno. Tako meni velik del koprskih občanov in občank, tako nam pričajo trpeči stanujoči , ki so neposredno izpostavljeni blagoslovljenemu hrupanju. Ne nasprotujemo stoletnemu zvonenju ampak njegovi z aparaturami izmerjeni preglasnosti, ki jo povzročajo nedavno kupljeni in na razgledni stolp pritrjeni zvonovi. Njihova velikost je primerna za oznanjanje božje ljubezni na večje daljave, njihov dejanski učinek pa je zvočno terorističen in zdravju škodljiv. Gospod škof, dovolimo si vas javnovprašati ali vam je znano, da so zvonove, ki so bili stoletja primerni za Stolno župnijo v Kopru v najglasnejših zvonenjih pred kratkim, po razpadu socializma, nadomestili novi, »tranzicijski« kalibri? Odgovorite nam prosim jasno, če z mnenjem Komisije za zvonove torej zavračate našo ponudbo za poslovno sodelovanje! Sporočite nam prosim še , če upoštevate mnenja izmučenih sosedov in vrednosti, ki jih kažejo aparati? Ali ste se pripravljeni predstavniki Rimokatoliške cerkve sestati se tudi z nezadovoljnimi ljudmi in se seznaniti s podatki meritev? Prosimo vas,da naših vprašanj ne razumite kot javno izzivanje ampak kot to kar so. So naše iskreno prizadevanje služiti ljudem in človečnosti . Zaradi doseganja teh za naše društvo najvišjih ciljev vam ponujamo tudi pomoč pri organizaciji humanosti in resnici posvečenega srečanja.
S spoštovanjem
Marko Brecelj
WC direktor MKSMC
V Kopru, 26. julija 2010
Ves prejšnji teden sem s petjemigranjem svojih nevergrinov oživljal staro koprsko mestno jedro na stiku Čevljarske ulice z danes že omenjenim Titovim trgom. Moja forma rabljenega kantavtorja se skupaj s samozavestjo dviga že peti teden zapored. Sem pa zaradi Kopergrounda, ki se bo začel v soboto ob 15h 30, ukinil Polnočnice, svoje javne vaje sredi noči med osvetljenimi, spomeniško zaščitenimi zidovi. Takrat namreč pride v koprski MKSMC na javno zaslišanje med lubenice in ventilatorje Rambo Amadeus.
V petek na uspelem Banditen mitingu v Sužidu pri Kobaridu sem kot predzadnji nastopajoči hotel biti predolg za prireditev s štirimi kulturnimi točkami med katerimi je bila tudi nastop Andreja Rozmana Roze. Hotel sem izvest ducat pesmi a sem jih na željo organizatorja samo enajst. V izteku nastopa sem tudi ukinil aplavze občinstva in povečal tempo komadov. Takoj po koncu zadnje izvedene pesmi Sneguje je režiser Vili spustil butast govor v srbščini , ki so ga vrteli po radijskih mrežah takoj po Brozovi smrti pred tridesetimi leti. Zdelo se mi je neokusno, bilo mi je mučno. Nočem biti del takšne takozvane nostalgo lirike. Bilo bi mnogo bolje zame in za občinstvo, če bi mi režiser dovolil izvesti recitacijo: »Svuda ljudi, svuda zastave!«. Banditen golaž pa je bil zelo dober. Fotke so na www.dodogovor.org