Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
GIUSEPPE IELASI: Tools (12k, 2010), 15tapes (Senufo Editions, 2010) (2303 bralcev)
Nedelja, 1. 8. 2010
goran



* O italijanskem elektroakustiku, kljub njegovemu konsistenntnemu izdajanju novega materiala, ni prav veliko slišati. Kje tiči vzrok za njegovo sprehajanje po obrobju, lahko le ugibamo. Najbolj verjetna se zdi razlaga, da je Giuseppe Ielasi pač preprosto zadovoljen s svojo pozicijo, na kar navsezadnje namiguje tudi format njegovih recentnih posnetkov. Po pravilu so to male plošče z okoli dvajsetimi minutami glasbe, tudi to pa je eden od razlogov, da si danes obzorja razširjamo z njegovima zadnjima EP-jema, saj sta za termin Tolpe Bumov pač preprosto prekratka. Čeprav je ta Ielasijeva praksa videti tržno precej nepraktična, pa je mali format plošče skozi prizmo glasbe same v njegovem primeru idealen. Dvajset minut mu je povsem dovolj, da temeljito prevpraša posamezno idejo. V svojem rigidnem raziskovanju posamezne teme gre celo tako daleč, da se pojavi vtis, da bi lahko vsaka minuta več pripeljala do ponavljanja, česar pa se kameleonski Ielasi spretno izogiba že celo kariero.

Po drugi strani del odgovornosti za Ielasijevo neprepoznavost verjetno nosi prav njegovo eklektično širjenje lastne izraznosti. S svojimi avanturami v najrazličnejše praviloma avantgardne zvočne odvode nagovarja žanrsko raznorodne privržence, ki pa praktično že z vsako naslednjo ploščo izgubijo zanimanje za njegovo glasbo. Le peščica pa je tistih glasbenih entuziastov, ki v Ielasijevi glasbi prepoznavajo konsistentno, dinamično raziskovanje lastne estetike. V začetkih pred dobrim desetletjem se je Italijan opiral predvsem na širjenje besednjaka svoje kitare, bodisi akustično ali skozi elektronsko manipulacijo. Svojo izraznost je razpel nekje med nenavadnimi, eksperimentalnimi folkovskimi odvodi, primerljivimi s početjem cenjenega avantgardnega kitarista Lorena Connorsa ter takrat izjemno popularnim kitarsko-elektronskem teksturiranju. Pozneje smo občudovali njegove gramofonarske veščine, ko se je v hipnotičnih gruvih sprehajal po sledeh šumečega gramofonarja Philipa Jecka, čisto pravih plesnih muzik, hip hopa, celo konkretnega kolažiranja in tribalnih praks. Vselej raziskovalno in skozi izkušnjo improvizatorja osredotočeno.

Ploščka, s katerima si danes razširjamo obzorja, sta izšla v letošnjem juniju. Z malo ploščo ‘Tools’ se Ielasi predstavi v doslej morda najbolj zabavni podobi. Igra se z gumijastimi elastikami, kuhinjskimi lonci, aluminijasto folijo, polivinilom in še kakšnim kuhinjskim pripomočkom. Z vsakim posamič. Vsako orodje je skladba zase, zato gre skozi prizmo zvoka, prav tako tudi strukture, tokrat za izrazito minimalistično raziskovanje, ki se ga Ielasi spretno loti z vzorčenjem in elektronsko manipulacijo. Pri sorodnih poizkusih se glasbenikom rado primeri, da s preveč posegi v sam zvočni material povsem zabrišejo sled za izvornim zvokom, s tem pa tovrstno početje na nek način pravzaprav izgubi svoj pravi pomen. Ielasi s ploščo ‘Tools’ izvorni zvok ohrani v presenetljivo nemodificirani obliki, vzorce pa vpne v zanimivo ritmično razgibavanje, razpeto med zahodnjaškimi plesnimi praksami in afriškimi tradicijami. Z intenzivnim, hipnotičnim gruvom pa se mimogrede naveže še na svojo zatikajočo gramofonarsko izkušnjo.

Mala plošča ‘15tapes’ izpostavi predvsem Ielasijevo spogledovanje z musique concrete. Petnajst kratkih posnetkov je nastalo iz improvizacij na različnih snemalnih napravah, ideja pa je pravzaprav enaka tisti s pravkar slišanega ploščka ‘Tools’. Toda, če se je tam osredotočil na zvok posameznih virov, s ploščo ‘15tapes’ poseže v polje akuzmatične glasbe. Posamezni zvoki sicer ostajajo jasni, vendar pa gre večinoma za zvok, ki že po svoji naturi briše sled med denimo akustičnim ali pa digitalnim. Ves zvočni nabirek ponovno vpne v tokrat nekoliko bolj zatikajoč gruv, ali pa razgiban, subtilno teksturiran zvočni tok, iz katerega ves čas pronicajo kontrastni zvoki. Ptičje žvrgolenje hipoma preglasi hrupno prasketanje, ropot kavnega mlinčka in šum podobnih zvočil. Kot vselej Ielasiju tudi s ploščkom ‘15tapes’ uspe sestaviti toplo, analogno zvočnost, ki tokrat ukroji zanimivo, igrivo atmosfero.

pripravil Goran Kompoš



Komentarji
komentiraj >>