Vladni portal za otroke in mladino pri Ministrstvu za javno upravo pravi, da je naloga socialne države poskrbeti za kakovost življenja, varnost in blaginjo svojih prebivalcev, še zlasti, če se ti znajdejo v neugodnih življenjskih razmerah. Da je takih na Slovenskem vse več, pa potrjujejo tudi uradne statistike Zavoda za zaposlovanje. Kljub temu da to število še ne vključuje tudi 1260 bivših zaposlitev v matičnih družbah Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki sta tik pred stečajem, in dodatnih 1490 delovnih mest v njunih hčerinskih podjetjih tako v Sloveniji kot v tujini, je skupni seštevek uradno prijavljenih brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje konec julija znašal 98.940 dela zmožnih in delo iščočih oseb.
Število tudi uradno brezposelnih oseb in upravičencev do socialnih pravic in iz njih izhajajočih socialnih transferjev se bo tako še naprej povečevalo. Z njim pa se bo v ospredje vse bolj prebijalo tudi vprašanje, ali je Slovenija sploh še socialno pravična država? Nenazadnje so se zaradi poročila varuhinje človekovih pravic za lani in v njem zastavljenega taistega vprašanja, z njim primorani ukvarjati tudi nosilci najvišjih političnih funkcij v državi. Tako kot vseh 100 tisoč uradno brezposelnih oseb na Slovenskem, v dejstvo, da Slovenija sploh še je socialna država, dvomi tudi Varuhinja dr. Zdenka Čebašek Travnik. Med prvimi ji je, sicer dvoumno, a vendarle, odgovoril predsednik republike Danilo Turk. Kljub lastnemu nepoznavanju konkretne socialne stiske, predsednik Turk meni, da je odgovor na to vprašanje povezan z učinkovitim in kakovostnim sistemom socialne pomoči.
Da bi naj Slovenija sicer bila socialno pravična država, zagotavljajo uvodne določbe domače Ustave. Toda te pravijo, da naj bi bila to tudi pravno varna država, kar pa glede na vse zgodbe o sistemskem izkoriščanju in goljufanju zaposlenih z neplačevanjem njihovih obveznih in drugih, denimo kreditnih dajatev, pred kakim opeharjenim delavcem te dni res ni najbolj priporočljivo trditi. Kako učinkovit in kakovosten pa pravzaprav je slovenski sistem socialnih pomoči je v teh dneh samo po sebi razvidno na hrbtih brezposelnih delavcev matičnih in hčerinskih družb Preventa na Koroškem.
Če bi bila Slovenija res učinkovito in kakovostno socialno pravična država, potem Rdečemu križu in Slovenski karitas ne bi bilo potrebno po Koroškem razdeljevati slabih 15 evrov vredne prehrambene pakete in zbirati prostovoljne prispevke, da bodo lahko tovrstno pomoč v hrani delavcem zagotavljali še naprej. Postopki ob stečaju zasebnega podjetja in izgubi zaposlitev pač ne bi smeli biti enaki kot ob primerih naravnih katastrof, kot so denimo poplave, potresi ali požari, ki jih običajno zaznamujejo akcije zbiranja humanitarnih prostovoljnih prispevkov.
Domači državi oziroma Vladi bi sicer v primeru stečaja Preventa težko očitali nedejavnost. Toda kljub novinarskim konferencam in vsem tam izrečenim visokoletečim besedam o uveljavljanju pravic Preventovih delavcev, aktivnostih pristojnih institucij in možnostih za vključevanje v programe aktivnih politik zaposlovanja, se v načrtovanih ukrepih države razgaljajo predvsem njene konkretne zmožnosti za zagotovitev socialne pravičnosti.
Kljub uradno podanemu predlogu za stečaj družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, se postopek stečaja v primeru obeh družb še ni začel, ker predlagateljici nista poravnali začetnega predujma za začetek postopka. Stečaj na Slovenskem ostaja relativno poceni, saj morata zanj družbi odšteti po 3434 evrov. Takoj ko ta denar bo, bo postopek stečaja stekel na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Šele z začetkom stečaja se lahko nekdanji zaposleni v Preventu nadejajo prvih izrednih denarnih socialnih pomoči. Predvidoma naj bi jih prejeli v avgustu. Šele po prejemu odpovedi pogodb o zaposlitvi pa bodo postali upravičeni tudi do nadomestil za brezposelnost in izplačil iz jamstvenega sklada.
Zaenkrat, pa še na to bodo morali nekdanji zaposleni v Preventovih družbah počakati do začetka postopka stečaja, so upravičeni zgolj do izredne socialne pomoč, ki se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. Toda glede na to, da so že tri mesece brez plač in da ta za samsko in prvo odraslo osebo v družini znaša slabih 230 evrov, se z njo ne bodo prav opomogli. Nemara bo za položnice, za hrano pa bo potrebno še naprej čakati v vrstah pred lokalnima Rdečim križem in Slovensko karitas.
Seveda vsi, tako kot je temu bilo v primeru Mure, pričakujejo, da se bo del Preventove proizvodnje nadaljeval in da bodo nekateri nekdanji zaposleni svoje delo dobili nazaj. Toda to bo zgolj manjši del od sedaj odpuščenih. Ostali pa bodo končali na socialni miloščini države. Toda tako to gre. Domača Republika pač ni socialno, ampak je predvsem kapitalistično pravična država. In temu pač več ne bo tako, šele ko se bodo naposled zganili tudi sodni in drugi mlini, ki dopuščajo to kapitalistično svobodo kršenja delavskih in socialnih pravic zaposlenih, na kar je v rednem letnem poročilu naposled opozorila tudi domača varuhinja človekovih pravic.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem ne s socialno pač pa kapitalistično pravično domačo državo v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>