Na sredinem sestanku sta predsednik vlade Borut Pahor in minister za pravosodje Aleš Zalar predstavila ugotovitve medresorske skupine, ki je bila ustanovljena z namenom, da razreši glavno dilemo, ki se pojavlja pri neplačevanju socialnih prispevkov. Kot vemo, se je problem neplačevanja prispevkov z gospodarsko krizo še povečal. Ali že obstoječa zakonodaja omogoča kazenski pregon delodajalcev, ki delavcem ne plačuje prispevkov, ali pa jo je treba spremeniti? Vprašanje o kazenskem pregonu se zastavlja predvsem v tistih primerih, ko delodajalec zaradi likvidnostih težav ni več sposoben plačevati prispevkov delavcem. Po ugotovitvah medresorske skupine sedanji kazenski zakonik omogoča pregon proti delodajalcem, ki ne plačujejo prispevkov. Citiramo ugotovitve medresorske skupine: „Kazenski zakonik na ustrezen način kvalificira omenjene kršitve, da državno tožilstvo na ustrezen način prednostno obravnava te zadeve in na ministrstvu tudi glede na število obtoženih pravnih oziroma fizičnih oseb lahko v relativno hitrem času pričakujemo prve odločitve sodišč v teh zadevah“.

Je pa treba poudariti, da je odvisno od obravnave vsakega primera posebej, če se ga kvalificira kot kaznivo dejanje. Odvisno od okoliščin, saj se takšna dejanja lahko v nekaterih primerih, ko se delodajalec znajde v likvidnostih težavah, obravnavajo kot prekršek. Po ugotovitvah ministrstva naj bi bilo več kot 97 odstotkov prispevkov za socialno varnost delavcev plačanih, medtem ko ni plačanih tri odstotke prispevkov. Po podatkih davčnega urada je bilo do konca oktobra lanskega leta neplačanih prispevkov za 182,5 milijona evrov. Od tega za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 120,5 milijonov, za zdravstveno zavarovanje pa 60,7 milijona evrov.

Najprej smo za mnenje o ugotovitvah medresorske skupine povprašali predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča, ki potezo pozdravlja, vendar pa meni, da bi lahko bila storjena že mnogo prej:



Sindikati se zavzemajo tudi za nove zakonske rešitve na tem področju:



Kako pa se po mnenju državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje Boštjana Škrleca lahko določi, kdaj gre za kaznivo dejanje oziroma le za prekršek s strani podjetja, ki delavcem ni plačevalo socialnih prispevkov:



Generalni sekretar združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pozdravlja ugotovitev medresorske skupine in deli neplačnike socialnih prispevkov v dve skupini.



Prvotno evidenco vodi Davčna uprava republike Slovenije, od katerih zaradi dopusta direktorja ustanove nismo dobili izjave. Smo pa govorili z glavnim inšpektorjem Inšpektorata republike Slovenije za delo Borutom Brezovarjem, ki nam je predstavil pristojnosti te institucije na tem področju.



Brezovar je spregovoril tudi o tem, kako ugotoviti, ali je bilo posamezno neplačevanje socialnih prispevkov zgolj prekršek ali je prešlo v območje kaznivega dejanja.



Govorili smo tudi s predstavnikom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki na podlagi delovnega staža delojemalca določa in izplačuje pokojnino. Kakšne so njihove pristojnosti in od kod prejemajo sredstva, nam je pojasnil vodja službe za odnose z javnostjo Brane Kokot:



V primeru Steklarske Nove, podjetja v stoodstotni državni lasti, naj bi nekateri upokojenci zaradi neplačevanja prispevkov dobili tudi nižje pokojnine. Več nam je povedal Kokot.



Državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Škrleca smo povprašali, ali nameravajo spreminjati zakonodajo na področju, ki zadeva plačevanje socialnih prispevkov:



Na isto vprašanje nam je odgovoril tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole:



Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar meni, da z morebitno spremembo zakonodaje ni potrebno širiti pristojnosti njegovega resorja:



Ena od možnosti, ki ostanejo delavcem, katerim delodajalci ne plačujejo socialnih prispevkov, je sprožitev civilne tožbe. O tem smo spregovorili s Škrlecom, ki pa poudarja pravno načelo, da mora biti kazenski pregon izveden ne glede na možnost civilne tožbe:



Glavni inšpektor za delo Brezovar je predlagal tudi, na koga naj se obrne delavec, ki mu prispevki niso bili plačani.



Kako pa naj delavec spor v primeru, ki še ni prešel v območje kaznivega dejanja, rešuje drugače kot s sprožitvijo civilnega postopka, nam je pojasnil Škrlec z Ministrstva za pravosodje.



Neplačevanje socialnih prispevkov pa ni tuje niti samemu ministrstvu za pravosodje, ki kršitelje sedaj vestno preganja. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki spada pod pristojnost omenjenega ministrstva, namreč Zavodu za zdravstveno zavarovanje dolguje skoraj 800.000 evrov neplačanih prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje zapornikov. Med pojavoma sicer ni mogoče vleči očitnih vzporednic, saj uprava ni podjetje, ki bi sklepalo delovna razmerja, ampak gre za državno ustanovo, ki svoje subjekte zaklepa na drugačnih pravnih osnovah. Vseeno je pojav simptomatičen, saj je denarja za plačevanje prispevkov za takšne in drugačne ljudi očitno povsod premalo.

Kultivator so pripravili Urh, Luka T. in Nika.