Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
AVTOBIOGRAFSKI OFF (2729 bralcev)
Torek, 17. 8. 2010
Urh



OFF NAPOVEDNIK

Nekdanji britanski premier Tony Blair je napovedal, da bo izkupiček od prodaje njegove avtobiografije namenil centru za rehabilitacijo huje poškodovanih britanskih vojakov v Iraku in Afganistanu. Knjiga z naslovom Popotovanje sicer izide naslednji mesec. Spomnimo, da je ravno Blair odgovoren za to, da so britanski vojaki v prvi vrsti sploh odšli na omenjena bojišča. Tony se morda zdaj želi vsaj malo odkupiti za perverzije storjene v britanski zunanji politiki, kar pa prizadetim pomaga bore malo.

Veterani iraške vojne so Blaira pogosto kritizirali, zdaj pa jih želi na hitro utišati z nečim, kar pošteno smrdi po podkupnini. Po vzoru svojih ameriških prijateljev Blair svoje napake in bedarije poskuša popraviti s ceneno gesto namesto z iskrenim opravičilom. Da so trenutni Blairovi prihodki vse prej kot nizki, sploh ni potrebno omenjati, prav tako ne dejstva, da bo donacija bržkone prijetna davčna olajšava. Samooklicani veliki ljudje pač pišejo avtobiografije, tako je v Angliji in tako je tudi pri nas. Kdo jih bere, je bržkone drugo in veliko težje vprašanje. Tisti, ki trpijo zaradi odločitev teh samooklicanih velikanov in se tega zavedajo, verjetno ne.

Berete OFF program Radia Študent, ki takšnim Blairovim akcijam ni naklonjen!

OFF PROGRAM

V iraški prestolnici Bagdad se je pred centrom za vojaški nabor razstrelil samomorilski napadalec. V napadu je umrlo najmanj 59 ljudi, večinoma rekrutov, policistov in vojakov, več sto pa je ranjenih. V skladu z načrti Združenih držav Amerike naj bi se do konca meseca v državi zaključile bojne operacije, v Iraku pa naj bi kljub temu ostalo še okoli 50.000 ameriških vojakov. Nadzor v državi naj bi tako popolnoma prevzele iraške varnostne sile, ki pa so bile v zadnjih mesecih pogosta tarča napadov upornikov. Ameriška vojska naj bi se iz Iraka popolnoma umaknila konec leta 2011, osem let po tem, ko je predhodnik zdajšnjega predsednika Amerike Baracka Obame George Bush začel vojno, ki je strmoglavila dolgoletnega diktatorja Sadama Huseina in sprožila kaos v tej bližnjevzhodni državi.

Svetovna banka bo Pakistanu zaradi uničujočih poplav posodila 900 milijonov ameriških dolarjev. Poplave so prizadele okoli 20 milijonov ljudi, vsaj 1600 pa jih je izgubilo življenje. Predstavniki Združenih narodov opozarjajo, da mednarodna pomoč prihaja prepočasi in da je bilo zbranega premalo denarja. Največ pomoči sta do sedaj sicer namenili Veliki Britanija in Združene države Amerike. Pakistanski visoki odposlanec v Veliki Britaniji Wajid Shamsul Hasan trdi, da bo za obnovo prizadetih regij potrebnih vsaj pet let in nič manj kot 15 milijard dolarjev. Maurizio Giuliano iz Pisarne za koordinacijo humanitarnih nesreč pri Združenih narodih pa opozarja, da bo Pakistan sedaj soočen še z drugim valom smrtnih žrtev. Razlog naj bi bile bolezni, ki jih povzročata voda in lakota. Ocenjuje, da bo vsaj šest milijonov ljudi izpostavljeno tovrstnemu tveganju.

Avstralska premierka Julia Gillard, ki je položaj od Kevina Rudda prevzela junija letos, se je zavzela za opustitev vezi z britansko monarhijo, ko se bo končala vladavina britanske kraljice Elizabete II. Gillardova se zavzema, da bi po Elizabeti II. Avstralija, ki je po ureditvi parlamentarna demokracija in ustavna monarhija, postala republika. V Avstraliji sicer veliko ljudi, ki so večinoma priseljenci iz Velike Britanije, čuti naklonjenost do monarhije. V soboto v Avstraliji potekajo parlamentarne volitve in veliko monarhistov, predvsem v opozicijski Liberalni stranki, katerih vodja Tony Abbot je glavni tekmec Gillardove, ne vidi nobene potrebe po spremembi statusa quo.

Ameriško prizivno sodišče v San Franciscu je do decembra zamrznilo izvajanje istospolnih porok v zvezni državi Kalifornija. S to odločitvijo je sodišče razveljavilo odločitev zveznega sodnika Vaugna Walkerja, ki je v začetku avgusta razveljavil prepoved homoseksualnih porok in jo označil za neustavno, saj pravice homoseksualcev do poroke po njegovem mnenju ščiti tudi ameriška ustava. Zvezna država je poroke istospolnih partnerjev prepovedala po referendumu leta 2008, ko se je proti njim izreklo 52 odstotkov volivcev. Nasprotniki istospolnih porok so tako dosegli prepoved na prizivnem sodišču, ki bo v začetku decembra ponovno odločalo o tej pravici.

Administracija ameriškega predsednika Baraka Obame je sporočila, da bo iskanje nafte v globokem morju možno le še po temeljitih študijah o vplivu na okolje. Notranje ministrstvo bo tako dovoljenje za vrtanje odobrilo le projektom, ki bodo predstavljali omejeno tveganje za okolje. S to uredbo ne bo možno niti preiskovalno vrtanje v morskih gladinah, ki jih je dovoljeval Zvezni urad za upravljanje z energijskimi viri, regulacijo in nadzor. Ameriška administracija se je za tak ukrep odločila po nesreči na ploščadi Deepwather Horizon, ko je več milijonov nafte iz poškodovane vrtine onesnažilo obale in vodo Mehiškega zaliva.

V bolivijski provinci Potosi so se po devetnajstih dneh končali protesti prebivalcev, ki so v tem času popolnoma ohromili v rudarstvo usmerjeno regijo. To so bili največji protesti, s katerimi je bil do sedaj soočen predsednik Evo Morales. Temu so protestniki očitali, da ni izpolnil svojih predvolilnih obljub in da država v regijo vlaga premalo, prav tako pa ni uspel razrešiti obmejnega spora, ki ga ima pokrajina Potosi s sosednjo pokrajino Oruro. Protesti so od sveta popolnoma odrezali pokrajino, kjer leži največji svetovni rudnik srebra, ki je v lasti ameriške korporacije Coeur d'Alene. Protestniki so zasedli tudi letališče in tako v pokrajino ni bilo možno uvažati hrane in ostalih surovin.

Sindikat delavcev britanskih letališč je preklical napovedano stavko, potem ko so z združenjem upravljavcev britanskih letališč dosegli dogovor. Podrobnosti dogovora bodo znane po tem, ko bodo z njim seznanili zaposlene. Stavko, ki bi zaprla šest britanskih letališč, so sindikati napovedali, zatem ko se z upravo niso mogli dogovoriti glede dviga plač po lanski zamrznitvi. Ponudbo uprave, ki je predvidevala dvig plač za 1,5 odstotka, so sindikati zavrnili. Grožnja, da bi britanska letališča morali zapreti v najbolj prometnem času konec avgusta, se tako vsaj za enkrat ne bo uresničila.

Celjski odbor Policijskega sindikata Slovenije v primeru znižanja plač policistom napoveduje stavko, podporo policistom pa je v pismu naslovljenem na ministrico za javno upravo, Irmo Pavlinič Krebs, izrazila tudi ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal. Po mnenju Kresalove bi znižanja plač povzročilo zmanjšanje motiviranosti policistov in tako poslabšalo varnostne razmere v državi. Na strani policistov je tudi generalni direktor slovenske policije Janko Goršek, ki je mnenja, da so plače policistov prenizke glede na odgovornost in zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Napoved stavke in sklepe seje Policijskega sindikata Slovenije je za nas komentiral predsednik te organizacije Branko Prah:



Napoved stavke so komentirali tudi v drugem, sorodnem policijskem sindikatu, Sindikatu policistov Slovenije. Spregovoril je predsednik Zoran Petrovič:



Predsednika obeh sindikatov sta komentirala tudi podporo, ki jo je policistom izrazila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Govori Branko Prah iz Policijskega sindikata Slovenije.



Ter še Zoran Petrovič iz Sindikata policistov Slovenije.



Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Aleksandar Spremo je premierja Boruta Pahorja pozval k celostni ureditvi subvencioniranih dijaških prevozov. Pahor je dijakom 16. aprila letos obljubil, da bo vlada v stotih dneh pripravila predlog o celoviti ureditvi dijaških prevozov, vendar obljube ni izpolnil. Sprema smo vprašali, kaj jim je predsednik vlade Borut Pahor obljubil v aprilu:



Kakšne rešitve na področju subvencioniranega prevoza in prehrane pa Dijaška organizacija Slovenije pričakuje s strani vlade:



Okrožna sodnica v Slovenj Gradcu, Karlina Kaker, naj ne bi spoštovala vrstnega reda pri dodeljevanju zadev stečajnim upraviteljem Prevent Globala ter Prevent Avtomobilskih delov. Stečajna upravitelja Boris Kastivnik in Grega Erman sta bila tako domnevno izbrana preko vrste, njuno imenovanje pa je morda celo nezakonito. Sodnica naj bi izpustila kar pet stečajnih upraviteljev, ki so bili v vrsti pred omenjenima. Predstavnik za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča Gregor Strojin omenjene očitke zavrača in trdi, da so se pri imenovanju stečajnih upraviteljev upoštevali splošni pogoji in okoliščine, zaradi katerih določena oseba ne more biti imenovana. Strojin nadalje trdi, da je bil upoštevan zakonski okvir in da ni mogoče trditi, da je bilo imenovanje obeh stečajnih upraviteljev nezakonito.

OFF sta pripravila vajenca Nika in Anže D.



Komentarji
komentiraj >>