Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JAVNI RED IN MIR ALI ZDRAVJE? (3302 bralcev)
Sreda, 18. 8. 2010
tomazza



Predsednik vlade Borut Pahor bo do konca avgusta veliko časa preživel na sestankih s stanovskimi organizacijami javnih uslužbencev, ki ne nameravajo kar tako požreti vladnih predlogov, kako pravzaprav zmanjšati stroške dela v javnem sektorju v letih 2011 in 2012, kar od lokalnih podložnikov zahtevajo gospodarji iz Bruslja. Noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in dogovoru ter aneksu h kolektivni pogodbi o plačah v javnem sektorju pa zaenkrat najbolj ostro nasprotujejo prav zdravniki in policisti, po počitnicah pa se bodo ponovno oglasili tudi drugi, predvsem šolniki in birokrati za upravne zadeve.

Zato sta se danes s predstavniki zdravnikov oziroma stanovskega sindikata FIDES ponovno sestala predsednik vlade Borut Pahor in minister za zdravje Dorjan Marušič. Da bi nekaj le privarčevala, se je vlada namreč odločila za novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po kateri se zmanjšuje obstoječe plačilo za zdravniške nadure in dežurstva, katere so zdravniki v domači republiki opravljali na podlagi soglasij za delo preko rednega delovnega časa, s katerim so zaobšli zakonsko določilo delovne zakonodaje, po kateri je dovoljeno delati 40 ur v tednu. Glede na akutno pomanjkanje zdravnikov je to pravzaprav edini način, kako ohraniti sedanji obseg delovanja domačega zdravstvenega sistema. Toda zaradi napovedanega znižanja plačila za nadure in dežurstva zdravniki množično umikajo soglasja za delo prek rednega delovnega časa, kar le pomeni, da po 1. septembru predvsem manjše zdravstvene ustanove ne bodo zmožne več zagotavljati 24 urnega zdravstvenega varstva.

Današnji sestanek kljub enotnemu nastopu in skupni odločenosti predsednika vlade in ministra za zdravje, da novele zakona, ki zmanjšuje plačilo nadur, Vlada ne bo umaknila, kot to zahtevajo predstavniki zdravnikov, ni bil uspešen. Niso se namreč uspeli dogovoriti ničesar drugega, kot da se v imenu koristi pacientov in skupnega dobrega za vse ljudi, ponovno sestanejo prihodnji teden. Časa za dogovor, po kateri bo obseg zdravstvene oskrbe domačih bolnikov tudi po 1. septembru ostal na isti ravni kot do sedaj, pa zmanjkuje. Če dogovora ne bo, bodo zdravniki delali zgolj toliko kot je določeno po delovni zakonodaji, domači bolniki pa bodo še dalj časa čakali na zdravljenje in zdravstvene posege, za kar pa bo v prvi vrsti odgovorna vlada in ne zdravniki, ki so že sedaj delali preko z zakonodajo določenega obsega rednega delovnega časa.


Čeprav ta torej praviloma niso kaj posebej uspešna, pa srečanje s premierjem Borutom Pahorjem enkrat do konca avgusta, zahtevajo tudi predstavniki domačih policistov. Za začetek so včeraj zaradi bojazni, da bodo vladni varčevalni ukrepi v javnem sektorju še dodatno znižali po njihovem mnenju že tako prenizke policijske plače, napovedali, da Policijski sindikat dogovora in aneksa h kolektivni pogodbi o plačah v javnem sektorju ne bo podpisal. Če pa Vlada do konca meseca ne bo pokazala pripravljenosti na usklajevanje, bodo aktivirali Stavkovni odbor, kar pomeni da se nam jeseni obeta tudi stavka policistov.

Ne glede na to, da je za policiste prava stavka sicer zakonsko prepovedana in da tako kot zdravniki določene naloge že zaradi poklicne etike in poslanstva preprosto morajo opravljati, pa za razliko od ministra za zdravje njihove zahteve podpira tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. V pismu, naslovljenemu ne na predsednika vlade, pač pa ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs, tako ugotavlja, da se glede na trenutno varnostno problematiko, število policistov in njihovo obremenjenost policistom ne more zmanjševati plač, saj bi to lahko povzročilo poslabšanje varnosti v državi.

Odgovor ministrstva za javno upravo je, da ne gre za zniževanje plač, kar je sicer res, saj gre za njihovo zamrznitev in dodatno varčevanje pri nižanju regresa za prehrano, povračila stroškov prevoza na delo in terenskega dodatka. Toda solistična poteza Katarine Kresal in njena naknadna ugotovitev, da predlagani sklepi Vlade, ki se nanašajo na stroške dela v javnem sektorju v letih 2011 in 2012, ter vladna izhodišča za pogajanja s sindikati na področju plač in drugih prejemkov za ti dve leti ne upoštevajo trenutne višine plač in zahtevnosti in odgovornosti nalog, ki jih opravljajo posamezni zaposleni v javnem sektorju, še največ pove o samem delovanju ministrske ekipe oziroma vlade.

Kljub temu da je varčevanje v domačem za časa te, še posebej pa vseh prejšnjih vlad, silno razraslem javnem sektorju nujno, pa se z vzpostavitvijo zdravniške in policijske fronte zoper v varčevalnih ukrepih na plečih celotnega javnega sektorja očitno neenotne vlade, odpira zanimiva dilema. Če bo vlada uslišala zahteve zdravnikov, bo poskrbela za nemoteno vzdržnost sedanjega obsega domačega zdravstvenega sistema. Če pa bo pritrdila ministrici Katarini Kresal in zahtevam policijskih sindikalistov, pa bodo v državi ostale nespremenjene varnostne razmere. Dilema, pred katero se je sama postavila aktualna Vlada, torej je: Ali javni red in mir, ali zdravje? Toda tako to gre. Kakorkoli že da se bo ta še to zaradi napovedanih sindikalnih nemirov vročo jesen odločila, je jasno, da za vse apetite stanovskih organizacij domačega javnega sektorja pač ni več dovolj javnega denarja.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Vladno dilemo Ali javni red ali zdravje v zobeh poskrbel Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>