OFF NAPOVEDNIK

V Rusiji obeležujejo petdeset let, odkar sta dve psički, Belka in Strelka, kot prvi živi bitji v vesoljskem plovilu obkrožili svet. Prva v vesolju je bila sicer psička Lajka, ki pa vesoljske avanture ni preživela. Uspešen polet in vrnitev obeh psičk sta bila zadostna razloga, da so Sovjeti v vesolje in zgodovino lansirali Jurija Gagarina. Programe ruskih televizij tako danes zapolnjujejo oddaje, posvečene obema astroživalima. Obletnica Rusom očitno prinaša srečo, saj so se gozdni požari, ki so nedavno pretresali Rusijo, umirili, prav tako pa se po deželi soočajo z močnimi ohladitvami.

Če je 19. avgust dober dan za Rusijo, pa vsekakor ni za 79 Romov, ki jih pod taktirko francoskega predsednika madžarskega izvora prav v tem trenutku iz Pariza deportirajo v Romunijo. Tako v Franciji očitno slavijo svetovni dan humanitarnosti, ki ga Združeni narodi obeležujejo ravno danes. Humanitarnost po francosko, bi rekli. Morda pa bi morali v vesolje poslati kar francoskega predsednika. Tam bi si lahko v miru in vesoljni tišini ogledal svet, v katerem je živel, Romi v Franciji pa bi mu lahko prijazno pomahali v modro nebo, saj njegovega lajanja pač ne bi več slišali.

Berete OFF program Radia Študent, kjer nam »Humanité« po francosko ravno ne sede.

OFF PROGRAM

Francija začenja z masovno deportacijo Romov v Romunijo. Do konca meseca bo izgnanih približno 700 Romov, samo danes pa jih bodo na letalo za Bukarešto vkrcali 93. Po besedah francoskega ministra za priseljevanje Erica Bessona naj bi se Romi za odhod iz Francije odločili prostovoljno, kot nagrado za odhod pa bo vsak Rom prejel 300 evrov ter dodatnih sto za vsakega otroka. Da bi preprečili njihovo morebitno vrnitev v Francijo, bodo od vsakega izgnanega vzeli biometrične podatke, čeprav ti niso zanesljivi, še posebej tisti od otrok.

Izseljevanje Romov je del politike predsednika Nicolasa Sarkozya, ki seveda sproža kritike pri opoziciji. Sarkozy neokusno politiko utemeljuje z bojem proti kriminalu, po statistikah pa ga večina državljanov pri tem celo podpira. Oblasti so v sklopu omenjene politike že porušile 51 nelegalnih romskih naselij, do konca oktobra pa jih nameravajo še okoli 250.

Zgodaj zjutraj se je iz Iraka v sosednji Kuvajt umaknila zadnja bojna brigada ameriške vojske. Umik 14.000-članske brigade se je pripravljal že mesece, začel pa se je včeraj, vendar zaradi varnosti o njem do danes niso smeli poročati. Vojaki so ob umiku po lastnih besedah občutili olajšanje. V Iraku ostaja 56.000 ameriških vojakov, številka pa se bo do konca meseca zmanjšala še za 6 tisoč. Po napovedih ameriškega predsednika Baracka Obame se bodo vsi ameriški vojaki iz Iraka umaknili do konca leta 2011.

Združene države Amerike so na mejo z Mehiko razporedile pripadnike narodne garde. Povečana prisotnost vojaških sil na meji je del načrta Baracka Obame, s katerim želi preprečiti ilegalno priseljevanje in tihotapljenje drog ter ljudi. Tisoč dvesto pripadnikov narodne garde bo tako okrepilo enote, ki že varujejo omenjeno mejo v štirih ameriških zveznih državah, s polnim delom pa bodo pričeli septembra. Guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger je potezo predsednika pozdravil, a opozoril, da morajo Združene države najti trajnejšo rešitev v nadzoru mehiške meje.

Mehiške varnostne sile so našle truplo ugrabljenega župana mesta Santiago, Edelmira Cavazosa. V nedeljo je v njegovo hišo vdrlo 15 oboroženih moških in ga na silo spravilo v avtomobil. Najdeno truplo je bilo vklenjeno s prevezanimi očmi. Bogata mehiška mesta so sicer pogosta tarča kriminalnih tolp, ki ugrabljajo ljudi z namenom iztržiti odkupnino. Rodrigo Medina, guverner zvezne države Nuevo Leon, kjer se je zločin zgodil, je povedal, da je bil Cavazos najverjetneje tarča zaradi svojih naporov, da bi izkoreninil korupcijo v policiji. Na omenjenem področju v zadnjem času deluje narkokartel Los Zetas, zaradi česar se pokrajina sooča s porastom nasilja.

V soboto bodo v Avstraliji potekale parlamentarne volitve, na katerih bodo izbirali člane predstavniškega doma in polovico senatorjev. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da sta laburistična stranka premierke Julie Gillard in konzervativna opozicija, ki jo vodi Tony Abbot, zelo izenačeni. Obstaja možnost, da bo o večini odločal zgolj en poslanski sedež, možno pa je tudi, da nobena od strank v parlamentu ne bo dobila absolutne večine, kar se v Avstraliji ni zgodilo že od leta 1940. Med glavnimi temami predvolilne kampanje so bili iskalci azila in podnebne spremembe. Medtem ko je konzervativec Abbot v kampanji močno nastopal proti iskalcem azila in se zavzemal proti novim davkom, je premierka Gillard poudarjala pomen izobraževanja in ustvarjanja novih delovnih mest.

Sodišče v avstralskem Perthu je odločilo, da mora muslimanka med pričanjem v primeru prevare pred poroto sneti burko. Sodnica Shauna Deane  je odločitev utemeljila z izjavo, da mora imeti porota med pričanjem možnost opazovati obrazne poteze šestintridesetletne muslimanke. Tožilstvo je stopilo v bran muslimanki, sicer učiteljici islamskih študij, ki burko nosi že od svojega sedemnajstega leta. Pojasnili so, da muslimanka burko sname zgolj v krogu družine, zato je sodišče ženski ponudilo možnost pričanja preko videokonference.

V eksploziji v mestu Aksu v provinci Xinjiang na zahodu Kitajske je umrlo sedem ljudi, 14 pa je ranjenih. Po navedbah oblasti je najverjetneje eksplodirala bomba, pritrjena na tricikel. Omenjena provinca je v zadnjih letih prizorišče medetničnih konfliktov med manjšinsko muslimansko populacijo in večinskimi Hani. V prestolnici pokrajine, mestu Urumqui, je bilo najhuje pred letom dni, ko je v spopadih med obema skupnostima umrlo skoraj 200 ljudi, približno 1600 pa jih je bilo ranjenih.

Mednarodna skupnost obeležuje svetovni dan humanitarnosti, namenjen počastitvi humanitarnih delavcev, ki so umrli med opravljanjem svojega dela. Devetnajsti avgust je Generalna skupščina Združenih narodov izbrala zato, ker je bilo na današnji dan pred sedmimi leti v bombnem napadu na sedež Združenih narodov v Iraku ubitih 22 ljudi. Med žrtvami je bil takrat tudi Sergio Vieira de Mello, izredno priljubljen visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice.

Naravne katastrofe vsako leto prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu, pogosto najrevnejše in najbolj marginalizirane. Ob tej priložnosti smo govorili z Janjo Nikulan iz platforme Sloga, ki združuje nevladne humanitarne organizacije v Sloveniji. Nikulan nam je najprej predstavila samo platformo Sloge.



Sogovornica nam je predstavila tudi projekt, ki ga v Slogi načrtujejo za september in ga bo financiral oddelek za humanitarno delovanje Evropske komisije:



Na tiskovni konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sta predsednik Dušan Semolič in izvršni sekretar Ladislav Rožič spregovorila o vplivu marčevskega dviga minimalnih plač na brezposelnost. V Zvezi trdijo, da dvig minimalne plače ni imel negativnih posledic na povečanje brezposelnosti in da so grožnje z le-tem v debatah pred uveljavitvijo dviga minimalne plače veljale kot alibi nesposobnim upravam podjetij in menedžerskim odkupom. Semolič se je spraševal tudi, zakaj gospodje, ki so protestirali proti poskusom dviga plač, ne protestirajo proti nekaterim drugim ukrepom države:



Semolič je povedal še, da je dvig minimalne plače za nekatere res pomenil težave pri poslovanju:



Ladislav Rožič je poudaril, da je tudi država s svojo politiko odgovorna za povišanje cen življenjskih potrebščin. Rožič meni, da vlada trošarine zvišuje do skrajne meje in z denarjem državljanov financira vse drugo, samo socialno šibkih ne. Napovedal pa je, da v kolikor pride do podražitve kruha, ki je posledica neurejenih razmerij med cenami surovin in končnega prodajnega artikla, sledi s strani sindikatov ponovna zahteva za povišanje minimalne plače.



Predsednik senata Okrožnega sodišča v Ljubljani je ugodil prošnji pripornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig v zvezi s pravico do dojenja, ki se ji jo je do sedaj kratilo. Materi bo sedaj dojenje trimesečnega otroka omogočeno, in sicer ločeno od ostalih zapornic. Na nedopustnost primera je najprej opozorila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, posredoval pa je tudi pravosodni minister Aleš Zalar, ki je podpredsednici ljubljanskega okrožnega sodišča Andreji Sedej Grčar tudi predlagal takojšen vpogled v zadevo. Sodnica Grčar je v zavodu za prestajanje kazni opravila nadzor, nato pa prošnjo pripornice posredovala predsedniku senata Okrožnega sodišča, ki jo je takoj odobril. Naj povemo še, da je pripornica zaradi kršenja pravice do dojenja svojega otroka že poskušala tudi storiti samomor.

H koncu gre tudi pohod Iz-hod, ki koraka pod parolo opozarjanja na zapiranje ljudi v totalne institucije. Pred torkovim zaključkom pred ljubljanskim Magistratom nam je zadnje vtise s poti posredovala Monika Bohinec:



Pravilnika, s katerim bi omogočili subvencioniranje ljubljanskega mestnega potniškega prometa za dijake in študente višjih šol, ki nimajo stalnega prebivališča v mestni občini Ljubljana, ne bo mogoče uveljaviti. Tako so sporočili z Ministrstva za šolstvo in šport, razlog pa naj bi bil začetek veljavnosti zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev septembra prihodnje leto. Na ministrstvu bodo v prihodnjih dneh nadaljevali pogovore s predstavniki mestne občine. Spomnimo, da je mestna občina lani sprejela odlok, po katerem ne bo več subvencionirala mesečnih vozovnic dijakom, študentom in upokojencem, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani. Od takrat se predstavniki občine o subvencioniranju dogovarjajo z državo. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič odločitev ljubljanske občine obsoja, saj je po njegovem mnenju nerazumna.

Iz inšpekcije za kontrolo krme inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano sporočajo, da so odredili umik dopolnilne krmne mešanice za vzrejo telet proizvajalca Sano. Za potezo so se odločili, ker krma vsebuje sestavine, proizvedene iz gensko spremenjenega lanu. Analizo so izvedli na nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani in vzporedno v dunajskem laboratoriju AGES. Poreklo sporne krme je Madžarska, kupiti pa se jo je dalo na 18-ih različnih mestih po Sloveniji. Ker v omenjenem primeru ni šlo za gensko spremenjeni organizem, ampak za proizvod, proizveden iz takšnega organizma, po mnenju kmetijskega ministrstva ne obstaja nikakršna nevarnost za okolje.

OFF sta pripravila vajenca Gregor in Anže D.