Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
anbb: Ret Marut Handshake (Raster-Noton, 2010) (ponovitev 1.9. 2010 ob 00.30) (2129 bralcev)
Torek, 24. 8. 2010
Pina Gabrijan



* Nedolgo nazaj smo v okviru oddaje Tolpa bumov poslušali album 'Baustelle', ki ga je »genialna diletantka« Gudrun Gut v letošnjem letu posnela s sonarodnjakinjo Antye Greie Fuchs. Glede tega sodelovanja lahko brez pomislekov rečemo, da sta se povezali mojstrici najvišjega ranga eksperimentalne elektronike. In ni dolgo trajalo, da se je tudi drugi poglavitni »genialni diletant« Blixa Bargeld zapletel v ustvarjalno afero prav tako s sonarodnjakom Carstenom Nicolaiem - sicer umetnikom, na glasbeni sceni znanim kot Alva Noto. Tudi tukaj lahko oziroma celo moramo povsem brez pomislekov preprosto zatrditi, da sta se našla mojstra najvišjega ranga. Aktualna plošča je izšla pri Nicolaijevi petični založbi Raster-Noton in je nadaljevanje njegovega sodelovanja z Bargeldom, ki se je začelo v letu 2007 z njunim skupnim nastopom v San Franciscu.

V naslovu plošče in uvodnem komadu se je znašel Ret Marut, enigmatični pisec in anarhist, znan tudi kot B. Traven. Med petimi pesmimi na plošči 'Ret Marut Handshake' se nahajata kar dve predelavi. Najprej komad 'One', ki je delo Harryja Nilssona iz leta 1968, mlajšim generacijam znan verjetno predvsem po priredbi iz filma Magnolija. Aktualna predelava pa z nekoliko spremenjenim besedilom prinaša zvrhano mero tokrat subtilne bargeldovske teatraličnosti. Zadnji komad s plošče pa je ameriški tradicionalni folk napev 'I Wish I Was A Mole In The Ground', skozi zgodovino že ničkolikokrat predelan, tokrat pa se pojavi v mantrično hipnotični zreducirani verziji. Omembe vreden pa je vsekakor tudi komad 'Electricity Is Fiction', predvsem zavoljo plodnega trenja Bargeldovega vokala z Nicolaijevo skrajno naelektreno zvočno pokrajino.

Interakcija Nicolaijeve siceršnje sterilnosti z Bargeldovo zagonetno poetično animaličnostjo je z 'Ret Marut Handshake' porodila izdelek, zaradi katerega upamo na čimprejšnjo izdajo nadaljnjega skupnega materiala, ki je napovedana še za to jesen. K sreči pa bosta fanta kaj kmalu obiskala tudi naše kraje, tako da bo mogoče učinek te zares izbrane vzajemnosti preveriti tudi v živo. Konec koncev je plošča 'Ret Marut Handshake' spoj apoliničnega Carstena Nicolaia in dionizičnega Blixe Bargelda. In s tem izdelkom sta Nicolai in Bargeld dokazala, da lahko pride do naravnost popolne spojitve apoliničnega in dionizičnega konca ustvarjalnega kontinuuma tudi izven grške tragedije, ki jo je Nietzsche videl kot idealno obliko takšnega povezovanja.

pripravila Pina Gabrijan

 



Komentarji
komentiraj >>