idealna godba nedelja, 22. 8. 2010
I. IDEALNI UVOD
0. t/md AVIZZO IG
1. cd MALICORNE kom 2 MARIONS LES ROSES – malicorne 3.30
2. cd PASJA kom 6 ZORJA – brina 4.06
3. cd ZRNO kom 9 PRIDI, BOVA ŠLA – leon matek 4.24
4. cd DIWAN 2 kom 6 GANA EL HAWA – rachid taha 6.37
5. cd KAHENA kom 3 ESH DANI RMX – zahouania/temple of sound 6.54
6. cd ALI HASSAN kom 2 MABRUK – ali hassan kuban 6.31
7. cd BELLYDANCE kom 4 ENTA OMRI – mohammed ali ensemble 6.43
8. cd ANATOLIE kom 11 NA SVETU JE VZNIKNILA LUČ –
– ashik feyzullah tchinar 6.04
9. cd KASHISH kom 2 AWARA – kiran ahluwalia 8.59
III. IDEALNI KONCERT: L'HISTOIRE DE TAHER & ZOHRE par ROWSHAN GOLAFRUZ (chant et dutar)
0. t KONCERT RŠ vrti vzvratno, menjaje hitrost
10. cd KHORASSAN I/kom 1-19 VSE – rowshan golafruz 48'16
11. cd KHORASSAN II/kom 1-18 VSE – rowshan golafruz 47'03
0. t/md AVIZZO IG
TC Lejla Bin Nur
ZGODBA TAHERJA IN ZOHRE
Uvodna pesem: Nava'i
O prijateljica!
O prijateljica, knjiga ljubezni se začne s hamdu bismillah – hvaljen bog.
Ljubezen je ljubimka koranskih verzov.
Stvarnik je ustvaril temelje vesolja, človeka in onstranstva.
O prijateljica! Izgovarjam hvalnico Heydarju, njegovi lepoti, čaši njegove veličine.
Čašonosec, naredi mi uslugo, ponesi jo na bojišče.
Naj moje oči počijejo na sakar essobhan – čaši Boga.
Pripoved
In zdaj so razpečevalci novic, pripovedniki in zgovorni papagaji pripovedovali tole:
V deželi Azerbajdžan, v mestu Qarabaq, sta živela dva brata: Hatam Soltan, krajevni sultan, in njegov brat Ahmad. Ne eden ne drugi nista imela otrok.
Hatam je imel 65 let in Ahmad 70 let. Nekega dne se je Hatam med pripravami k molitvi ugledal v zrcalu. Siveča brada in siveči lasje so ga hudo užalostili. Tako star in brez otrok! Obrnil se je k Bogu (naj bo blagoslovljen in zveličan) in rekel: O Ti Vsemogočni, jaz sem sultan, sultan Qarabaqe, zakaj mi nisi dal otroka? In v molitvi, s solznimi očmi, se je onesvestil.
Naslednjega dne ga je brat Ahmed našel ob vznožju prestola. Vzel je bratovo glavo v naročje in povprašal po vzroku žalosti. Hatam odvrne: Za mojo tugo ni zdravila. Bog (naj bo blagoslovljen in zveličan) nama ni dal otroka, le čemu naj živim? Ahmad je rekel bratu, naj ne izgubi upanja in izrekel nekaj verzov, ki jih bom ponižni služabnik ponovil:
Pesem: Shakhey-e qiyamat
O prijateljica! O prijateljica!
Kako se je usoda poigrala z mano?
Vsak dan sem ujetnik žalosti in trpljenja.
Moje misli so mračne in moj dan teman.
Vsak dan je moj kot sodni dan.
Pravijo, da je v grobu noč, noč je strašna zame.
Ah, Bog Milostljivi, odloči o moji usodi.
Oh! Oh! Moje življenje je ušlo kot senca na zidu.
Pripoved
Naj mi bo dovoljeno pripovedovati tem, ki so mi ljubi.
Ahmad sporoči bratu, da je bral v neki knjigi, da je v deželi Beyk čarobni izvir, ki mu pravijo Izvir želje: Če molimo pred tem izvirom, se uresničijo vse naše želje.
Sultan in njegov brat odpotujeta torej v spremstvu 500 služabnikov, 500 konj in živeža v deželo Beyk.
Po 40 dneh prispeta do Izvira želje. Ko je Sultan Hatam opravil obredno očiščenje, se je pripravljal k molitvi pred izvirom. Nenadoma zagleda sredi vode jabolko in zasliši glas, ki mu reče, naj ga vzame. Čudno je to jabolko, polovica je rdeča kot kri, polovica je bela kot sneg. Brat, ko vidi jabolko, pravi, da je to čarobno jabolko iz paradiža, ki ga je poslal sam Vsemogočni.
Tu je njuna molitev, ki jo bom pokorni sluga bakhshi ponovil:
Pesem: Tajnis
O Veliki Bog, Bog vsemogočni
Milost, milost, milost ... o Bog.
Slava Stvarniku, ki je stvaril moje leto, stvarniku moje duše.
Znamenje njegovi moči je stvarjenje življenja.
Čuvar stebrov časti, tvoja ponižna stvaritev.
Odkar si stopil na pot upanja, tvoja glava pohajkuje.
Milost! Vrv se je v moji roki spremenila v zmaja.
Koga naj moledujem za zdravilo za mojo bol?
Ta bolest je brez zdravila.
Pripoved
Naj govorim tem, ki so mi ljubi. Zvečer, v sanjah, je Hatam videl Hazrata el Alija, prvega šiitskega imama, ki mu je povedal, naj da jabolko jesti ženama.
Naslednjega dne sta šla na pot vrnitve. Ko sta prispela, sta ubogala Alijeva navodila. Po devetih mesecih, devetih dneh in devetih minutah je kraljica povila deklico, Zohro, in Ahmadova žena dečka, Taherja.
Pesem: Arzerumi maqami
Ah! Prijateljica!
Megla je ovila vrh gore.
Kam je šla, moja ljubljena?
O tekmec! Do tebe ne poznam usmiljenja.
Le kam je odšla, moja ljubljena?
Dvigaš se pred mano.
Ukradla si moj razum.
Tvoj stas je kot drevo Tuba.
Ti, ki se sprehajaš v rožnem vrtu.
Pišeš mi z roko, pišeš mi, ljubljena.
Zaljubljen sem in ti sežigaš moje srce.
Qayeb pravi, da si podobna luni.
Pripoved
Naj govorim tem, ki so mi ljubi. Preden sta se otroka rodila, sta Hatam in Ahmad sklenila sporazum. Če bo eden od otrok deček in drugi deklica, ju bosta poročila. Zavezo sta zapisala na pergament in Ahmad ga je skrbno shranil.
Otroka sta odraščala z dojiljo do 7 ali 8 leta, nato so ju poslali v maktab khane – koransko šolo.
Minilo je nekaj let. Zrasla sta v mladostnika. Zohra je čudovita lepa, njen stas je prekrasen. Taher je lep kot Jusef el Mesri – Egiptovski Jožef.
Nekega dne Taher brska po očetovih knjigah in najde zavezo, ki sta jo sklenila oče in stric. Naslednjega dne vzame pergament v šolo in ga pokaže Zohri, ki je mislila, da je Taher njen brat. V resnici pa sta le brat in sestra po mleku.
Pesem
Naj bom žrtvovan za tak stas in tako držo.
Reci zares: naj bom žrtvovan za tvoj jezik.
V zmoti si umazala roke s krvjo.
Češeš tvoje zlate lase.
Kot Jusef, sem jetnik.
Reci zares: naj bom žrtvovan za tvoj jezik.
Pripoved
Deček reče: Šele danes sem odkril, da te ljubim. Strast torej vname srci mladostnikov. Zohra mu reče: Jutri lahko tisti, ki pride prvi v šolo, drugemu ukrade poljub. Zvečer Taher bedi, da bi prišel pred Zohro na zmenek. A lej – ob zori vendar zaspi. Zjutraj pride Zohra v maktab khane, a prijatelja ne najde.
Pesem
Na tej planjavi sem izgubil mojo gazelo.
Izgubil sem gazelo, prišel sem sem,
videl sem te, izgubil sem razum in znanje.
Kot Madžnun sem postal norec.
Tvoj nežni stas, tvoj medeni jezik, ljuba Zohra.
Pripoved
Ko se je zbudil, se je Taher zavedel, koliko časa je preteklo. Pritekel je v maktab khane in ugledal Zohro, ki ga je čakala. čeprav je zamudil, mu je ponudila lice v poljub. Zdaj bo tisti, poreče, ki pride prvi, dobil štiri poljube.
Zvečer najde mati Taherja v kuhinji, z nožem v roki. Vpraša ga, kaj dela. Taher reče, da se bo urezal v palec in dal soli na rano, da ne bi spet zaspal, da bo lahko zjutraj zgodaj prišel v šolo. Mati mu obljubi, da ga bo zbudila za jutranjo molitev.
Zjutraj je Taher pravočasno na zmenku, a Zohre ne najde. Hudo trpi, ko čaka.
Pesem: Haray
O prijateljica!
O shod muslimanov! O bolest!
Kaj se je zgodilo, da moja ljuba sploh ne pride?
Moja duša, moje življenje žge žgoč ogenj ljubezni,
Mojster Molla Jan!
Kaj se je zgodilo, da moja ljuba sploh ne pride?
Trpel sem zaradi tvoje krivičnosti in tvoje ostrine!
Ti, ki hraniš tvojo radost in tvoj čar za druge!
Tvoje prve ljubezni, vdanost, ljuba Zohra.
Kaj se je zgodilo, da moja ljuba sploh ne pride?
Danes je moja pot posuta s škorpijoni, o bolest!
Solze tečejo iz mojih oči,
poglej, kaj se je zgodilo Taherju, ljuba Zohra!
Kaj se je zgodilo, da moja ljuba sploh ne pride?
Tvoja zima se ni prevesila v jesen.
Moja stara bolečina je čisto nova.
Krivični so bili do moje ciprese.
Pripoved
Naj pripovedujem tem, ki so mi ljubi. Končno je ugledal svojo ljubo Zohro, ki je tekla kot gazela. Od tega trenutka sta pozabila na pouk in na študij in se povsem posvetila ljubezni.
Postopoma so drugi učenci odkrili njuno skrivnost in ju zatožili učitelju, Molli. Ta pa je obvestil sultana Hatama.
Naslednjega dne, ko se je Zohra odpravljala zdoma, ji je oče prepovedal iz hiše, da se ne bi mogla združiti s Taherjem. Ko je Taher prišel v maktab khane, Zohre ni našel. Prijatelje vpraša, kam je šla njegova ljuba.
Pesem: Le yare jan
O prijateljica, ah!
kako ste mi dragi, ljubi prijatelji.
Kaj se je zgodilo? Vsi ste tu, le moja Zohra ni prišla.
Oh, ona ni prišla!
Ali ste videli v meni kaj zlega, o moji prijatelji?
Brez razloga si umazal roke s krvjo,
zlate lase si češeš,
Kot Jusef sem v ujetništvu.
Gorim.
Pesem: Bichare maqam
Na planjavah sem izgubil mojo gazelo.
Da bi jo našel, sem šel tja.
Ah! Izgubil sem razum in šel sem tja.
Pripoved
Naj govorim tem, ki so mi ljubi. Taher je čakal Zohro ves dan. Zvečer, ko se je vrnil domov, ga je mati videla strtega in v solzah. Povprašala ga je o vzroku žalosti. Taher pripoveduje o nesreči.
Pesem: Band el barbar
O moja prijateljica,
ki je vrgla urok, da gora Sinaj gori,
moj dragi, dragi Sinaj.
Od kod je zadonela tromba vstajenja
angela Sura Esrafila, moj dragi Sur, o prijatelj?
Čigavo čelo je zasvetilo z lučjo, ljuba luč, o prijatelj?
Kdo je prvi videl luč in postal musliman, o, postala muslimanka
Ne vzdihuj, ne objokuj, moja ljubljena, ne delaj tega.
Ne pusti solzam teči, ne joči,
moja duša, Zohra, moja ljuba, ne delaj tega.
Od bolesti Zohre sem znorel, prijateljica, moja ljuba, znorel sem.
Moje srce je zgorelo, skozi mojo glavo je vzplamtelo.
Gorel sem in znorel, znorel, oh!
Tvoja ljubka pojava, tvoj medeni jezik, moja ljuba Zohra,
moja ljuba Zohra.
Pripoved
V tem času Zohra, ki so jo poslali v drugo šolo, napiše pismo in ga pošlje Taherju.
Naslednjega dne najde Taherjev prijatelj Taherja v solzah. Vpraša ga, čemu joče. Taher odgovori, da že tri dni ni videl Zohre, svoje ljubljene. Prijatelj mu preda pismo, Taher ga razgrne in bere: Moj ljubljeni, ne bodi žalosten. S teboj sem do groba. Lahko nama preprečijo biti skupaj v šoli, a tvoja ljubezen je v mojem srcu kot riba v vodi.
Medtem je prišel Molla in ga presenetil s pismom, ki ga je takoj odnesel sultanu. Ta je biričem ukazal, naj dečka takoj zaprejo. Vendar pa Taherja obvestijo, da ga želi stric ubiti in da se mora rešiti.
Biriči, ki Taherja niso več našli, so obvestili sultana Hatama o njegovem begu. Sultan ukaže, naj zaprejo njegovega brata Ahmada. Ta ga moleduje, naj odpusti sinu, in ga spomni na zavezo. Toda Hatam brata ne posluša, temveč ga ukaže obesiti.
Pripoved
Leto je minilo od te drame. Dan novega leta je. Vsi velmožje mesta Qarabaq pridejo voščit sultanu. Toda sultan je otožen in potrt. Resnično žaluje za bratom, ki je vsako leto doslej sedel ob njegovi strani. Sultan zajoče in spregovori nekaj verzov, ki jih bom jaz, vaš ponižni sluga, tule ponovil:
Pesem
Oh, moja ljubljena
V tem rožnem vrtu sem slavec,
Ječim in jočem
O Bog, to oslajeno življenje
sem žrtvoval za Zohro
Žrtvoval sem ga za mojo ljubo,
Ti si moja prijateljica in ti si moja ljuba,
čemu mi bo drug zdravnik?
Če vidim na moji poti nasprotnika,
bom za mojo prijateljico žrtvoval življenje,
žrtvoval ga bom za mojo ljubo.
Tvoje obličje je kot nebo in luna,
Tvoj stas je kot cipresa in hoja
Tvoja usta so prepojena z baziliko
Žrtvoval bom življenje za mojo ljubo
Ti odhajaš in jaz ostajam.
Vem, kaj je muka.
Oh sem in bom heretik, moja Zohra.
Moje življenje žrtvujem za ljubo.
Pesem
Bog Vsemogočni: milost, milost!
Položil sem nogo na pot upanja.
Ah, kakšno prigodo sem bil imel tedaj! Blodeč!
Milost! V roko sem vzel vrv – in spremenila se je v zmaja!
Pripoved
Naj govorim tem, ki so mi dragi. Vezir, ki je opazil sultanovo žalost, ga tolaži. Pravi, da je čas, da se pobota z nečakom Taherjem, ki živi z ostarelo materjo v koči na obrobju mesta.
Taher, ki po očetovi smrti živi v bedi, preganja čas z igranjem dotarja in prepevanjem o svojih stiskah. Nekega ga iz globokih misli predrami prihod vizirja z velmožmi mesta, da bi ga odpeljali k stricu.
Tedaj Taher prime dotar in zapoje nekaj verzov, ki jih bom jaz, vaš sluga, ponovil:
Pesem
Hodeč in pohajkujoč
te pozdravljam v naši deželi.
Ti slavec, nor ljubezni,
dobrodošel v našem rožnem vrtu.
Odgrnila si tančico z obraza, o ljuba,
Ukradla si mi razum,
Ti si doktor in ti imaš zdravilo,
Ti si rešitev mojih težav.
Popki se razpirajo,
Slavčki ščebetajo v vrtu.
Le kaj bodo naredili, Tati, z mošusom in jantarjem?
Zdravilo imaš za mojo bolest.
Katerega sadovnjaka cvet si?
O ljubljena, katerega vrta slavec?
Ali si Širin ali Lejli?
Zdravilo imaš za mojo bolest.
Pripoved
Naj pripovedujem tem, ki so mi ljubi. Poba je bil pripravljen spremljati vizirja k stricu sultanu. Toda Molla, ki je pospremil vizirja k Taherju, odide naprej. Ko ga Hatam povpraša po Taherju, se Molla pretvarja in obrekuje, da je Taher govoril proti sultanu in ga zmerjal. Hatam ukaže biričem, naj Taherja primejo in ga obesijo. Zohri povedo, da bo njen ljubi umrl. Zohra ima služabnico po imenu Malek Sima. Ta potolaži Zohro in ji obljubi, da bo našla rešitev in osvobodila Taherja.
Instrumental
Pripoved
Taherja privedejo z zvezanimi rokami pred strica Hatama. Ta zaukaže, naj pripravijo slavje za obešenje nečaka. Malek Sima tolaži Zohro in reče, naj pripravijo dvoja moška oblačila in pladnje z nakitom in rubini. Dekleti se preoblečeta v moža in se predstavita sultanu kot gruzijska trgovca, ki želita odkupiti ujetnika ter ga odpeljati s seboj. Hatam najprej nasprotuje, potem pa, ko se vmeša vezir in ga opomni, da so odnosi z gruzijskimi trgovci pomembni za deželo, spremeni mnenje in proda Taherja za enako težo draguljev. Taher v enem od rešiteljev prepozna oči ljubljene Zohre. V roke vzame dotar in pod zanko, pripravljeno, da mu vzame življenje, zaigra nekaj verzov, ki jih bom vaš služabnik ponovil:
Pesem
O prijatelj moj,
Ne ubij me, ne ubij me, nekaj moram
priznati, Khan, moj stric.
Nedolžen sem, nisem kriv, moj ljubi stric,
Tvoja krivičnost in krutost sta brezmejni,
Sirota sem in moje srce me žge,
Pomlad bo prišla, a vrtove prekriva jesen,
in tvoja je odgovornost.
Naša usoda je tako napisana v večnosti,
Takoj ko sem jih uzrl, sem prepoznal Zohrine oči.
Pripoved
Naj govorim tem, ki jih ljubim. Zohra se razjezi, ko sliši Tahra v pesmi razkriti njeno identiteto. Zatorej odide v družbi služabnice po imenu Malek Sima. Mine nekaj dni. Potem Malek Sima poišče Taherja in ga pripelje pred Zohro. Ko stopi Taher pred Zohro, ona spi. Vzame dotar in zapoje:
Pesem
Moja Zohra, potopljena v spanec,
Zbudi se, zbudi se, tvoj prijatelj je prišel.
Moja Zohra, okopana v trpljenju in tugi,
Zbudi se, zbudi se, moja Zohra, zbudi se,
Malek Sima se žrtvuje zate.
Kri je zavzela Taherjevo srce,
Zbudi se, prebudi, tvoj prijatelj je tu.
Pripoved
Naj pripovedujem tem, ki so mi dragi. Medtem ko Taher igra, Zohra odpre oči in vidi ljubljenega. Skupaj preživita noč. Naslednjega dne poba pove Zohri, da se je odločil odpotovati v Gruzijo. Zohra predlaga, da bi šla z njim, toda Taher nasprotuje in ji obljubi, da se bo vrnil in jo poročil. In če se ne vrne, je tako odločila usoda. Taher odide. V knjigi piše, da je potoval šest mesecev, preden je dospel. Spotoma je našel gozd s sadnim drevjem in jezeri ter se odločil, da ostane nekaj dni. Nekega dne, potem ko se je okopal, zaspi na bregu jezera. V gozd pride gruzijski trgovec s služabniki na poti iz Qarabaqa. Postavijo šotore. Ko gre po vodo v jezero, trgovec, Khan Bazargan, najde golega dečka, ki spi in je lep kot sonce.
Pesem
Slavec sem v tem rožnem vrtu.
To sladko življenje žrtvujem Bogu.
Moja jerebica, čiv čiv.
Popki cvetlic se razpirajo.
Mošus in ambra se razširjata v zraku, Khani.
Moja jerebica, čiv čiv.
Moja ljuba, čiv čiv.
Pripoved
Khan Bazargan zbudi poba in ga vpraša: »Katerega vrta cvet si? Katerega sadovnjaka si slavec? Kako ti je ime?« Taher mu pove o svojem življenju in njega tegobah. Khan Bazargan mu reče, da ima enega samega otroka, deklico, in da bi ga rad posinovil. Reče, da ko prispeta v Gruzijo, se mora predstavljati kot njegov otrok. In če bodo ugovarjali, da Khan Bazargan nima sina, bo rekel, da je tisti od žene v Qarabaqu. Ko je karavana pred mestnimi vrati, jo pridejo pozdravit vsi trgovci. Narges, hči Khana Bazargana, od daleč vidi dečka izjemne lepote, ki spremlja očeta. Ta ga predstavlja kot sina in ukaže hčeri, naj ga popelje v vrtove doma.
Naslednjega dne Narges in Taher v spremstvu glasbenikov in služabnikov odideta v vrtove. Takoj ko prispeta, Narges Taherju razkrije svojo ljubezen do njega. A ko ji Taher zaupa o svoji ljubezni do Zohre, Narges ukaže služabnikom, naj ga tepežkajo. Poba zajoka in izreče nekaj verzov:
Pesem
Naenkrat so moje oči padle na mojo ljubo.
O, tvoja lepotna pika na licu, Narges,
Na tronu sodi, prijatelj, prijatelj!
Tvoje črne oči netijo prepire,
Brezbožnika preobrnejo v muslimana.
Naj se vrtim okoli tebe, Sultan,
lepa Narges, lepa Narges.
Pripoved
Taher nato pripoveduje Narges o svojem življenju. Ta gre k očetu in ga zaprosi, naj posreduje za Taherja proti krivici, katere žrtev je bil. Khan Bazargan odpelje Taherja k tukajšnjemu sultanu, kateremu pripoveduje o svojih prigodah in ljubezni do sestrične Zohre. Sultan ima hčer Gorgi Khanum, resnično bojevnico. Ukaže ji, naj vzame 10 tisoč mož in gre v Qarabaq ter poišče sultana Hatama. Če ta predlaga rešitev za Taherjeve težave, prav, če ne, naj uniči mesto.
Tu pobič, ki sedi na trati, sliši slavca peti o vrlinah cvetlic. taher ga pogleda in reče: »Slavec, ne joči, pusti me, naj jočem jaz.«
Pesem
Zakaj spiš, zbudi se, slavec.
Ti nikar ne joči, naj jočem jaz, slavec.
Slavec, ki je požgal moje srce, milost, slavec.
Ne joči ti, pusti me, naj jočem.
Ah, slavec, nič mesa ni na tvojem telesu.
Ko zapoješ, je tvoj glas mogočen.
Ah, videl sem tvoj pogum,
nikar ti ne joči, pusti me, naj jočem.
Pripoved
Gorgi Khanum pripravi vojsko in odide na pot proti Qarabaqi z 10 tisoč možmi. Ko prispejo, dvignejo šotore zunaj mesta. Gorgi Khanum in Taher obiščeta Zohro. Na vratih jima odpre služabnica Malek Sima. Gorgi Khanum ji da Taherjev dotar in ji reče, naj ga pokaže gospodarici. Malek Sima prepozna Taherja in ju odpelje k Zohri. Gorgi Khanum pove dekletu, da se je prišla bojevat s sultanom zaradi krivic, ki jih je zagrešil proti Taherju. Naj pripovedujem mojim dragim. Skupaj gredo torej k sultanu Hatamu in ga zaprosijo za Zohrino roko. Ta pa, presenečen, da vidi Taherja, zavrne to zvezo. Torej privrejo vojske Gorgi Khanum, vojna se začne in sultan Hatam je ubit.
Taher postane sultan Qarabaqa in vzame Zohro za ženo. Poroko slavijo sedem dni in sedem noči. Tako ljubimca uresničita svojo željo in končno dosežeta cilj.
Komentarji
komentiraj >>