Dodatne obremenitve delodajalcev bodo zamajale ekonomijo, ki že tako komaj dohaja globalno konkurenco, vztrajno trdijo delodajalci in vlada. Namesto da bi se praskali ob projekciji ponavljajočega se trenda, po kateri bodo prilivi v pokojninsko blagajno čez leta zanemarljivi, saj bo delovna masa sestavljena iz armade prekernih posameznic in posameznikov, brez leta delovne dobe ter vloženega evra na pokojninskem ali zdravstveno–zavarovalnem računu.
Isti armadi pa se medtem postopoma pridružujejo tako imenovani “zaposleni – revni”, ki smo jih, zaslepljeni od konjukture in navidezne podalpske zgodbe o uspehu, spoznali v Muri, Gorenju, Mipu, Steklarski novi, Vegradu, Preventu in drugod. Plačilne liste z minimalno plačo v njihovih rokah ali neizplačani prispevki so dokaz, da je lahko tudi redna zaposlitev ne-varna. Minister Zalar pa z večletno zamudo ugotavlja, da lahko delodajalci, ki prispevkov ne izplačujejo, končajo za zapahi.
Številne raziskave potrjujejo, da finančna participacija predstavlja eno od učinkovitejših oblik motiviranja in spodbujanja zaposlenih. Tako so številne evropske države sprejele različne zakone, ki omogočajo in spodbujajo finančno participacijo zaposlenih.
Evropska unija se že od začetka devetdesetih let podrobneje ukvarja s finančno participacijo delavcev pri udeležbi pri dobičku družb. Leta 1992 je bilo sprejeto neobvezujoče Priporočilo o spodbujanju participacije zaposlenih v dobičku in rezultatih podjetja, s katerim je skušala Evropska unija spodbujati države članice in gospodarske družbe, da uredijo oziroma se odločajo za finančno participacijo v svoji zakonodaji.
Države članice Evropske unije imajo različno urejeno področje udeležbe zaposlenih v rezultatu poslovanja podjetja na podlagi dela. Visoko udeležbo delavcev pri dobičku beležijo v Franciji, Nemčiji, Španiji ter na Finskem, Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, Slovaškem in Švedskem. Zelo nizko pa v Estoniji, Italiji, Litvi in Romuniji ter na Cipru, Danskem in Malti.
Udeležba delavcev pri dobičku je v Franciji obvezna za vse družbe, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev. Na Švedskem poznajo specifično obliko udeležbe delavcev pri dobičku - prek posebnih skladov, ki jih običajno ustanavljajo delavske organizacije v podjetjih. Švedska zakonodaja pa s posebnimi ukrepi ne spodbuja razvoja delavskega delničarstva.
V Združenem kraljestvu je posebej razvejan sistem delavskega delničarstva, kar se povezuje z visoko razvitostjo kapitalskega trga v državi. Delavsko delničarstvo in udeležba delavcev pri dobičku sta še bolj izrazita v podjetjih z več kot 200 zaposlenimi.
Najlepše je seveda doma. V Sloveniji je po sprejetju Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku leta 2008, ki sledi načelu prostovoljnosti, vsega 18 podjetij registriralo pogodbo o udeležbi pri dobičku. Pri tem se je 17 podjetij odločilo za denarno shemo, ki predvideva izplačilo dobička v denarju, eno podjetje pa za delniško shemo, ki predvideva izplačilo dobička v obliki delnic. Za kako jalovo številko gre, povedo podatki statističnega urada, ki pravijo, da je bilo konec leta 2008 v Sloveniji registriranih 152.541 podjetij.
Večinski del slovenske rasti je v konjukturnih letih z državnimi investicijami pridelalo gradbeništvo. V veliki meri na hrbtih migrantskih delavcev, ki jih je po vstopu v krizna leta doletela kvečjemu usoda deratiziranih podgan.
Kaj naj torej stimulira domačega delavca? Ob takšnih podatkih je edina učinkovita stimulacija lahko le Zalarjeva napoved kazenskega pregona neizplačevalcev socialnih prispevkov - če ne bo prej zmanjkalo tistih, ki jim prispevki pripadajo.