Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ŠE DRAŽJA KRUŠNA MATI DRŽAVA (2540 bralcev)
Sreda, 25. 8. 2010
tomazza



Lahko se podražijo elektrika, plin, voda, alkohol, cigareti ali katera koli druga tudi slovenskemu človeku 21. stoletja vsakodnevno potrebna razvada, pa to še zdaleč med katerim koli ljudstvom že ne bo imelo takega psihološkega učinka, kot ga prinesejo kolektivne podražitve kruha. Čeprav nas tako kmetijski minister kot mlinarji in peki zaenkrat še družno pomirjajo, da bo potrebno počakati še nekaj tednov, pa je pravzaprav že sedaj jasno, da se podražitev kruha že v kratkem obeta tudi na Slovenskem. Ob povečanju cen elektrike, plina nafte in stroškov dela imajo sicer levji delež zaslug za prihajajočo podražitev kruha požari in suša v Rusiji, zaradi katerih je Rusija s 15. avgustom letos ustavila izvoz žita.

Žito oziroma pšenica sicer te dni na svetovnih borzah dosega rekordne cene, saj se tona krušne pšenice prodaja po 200 evrov in več. Domač slovenski kmet bo sicer za tono to poletje požete krušne pšenice prejel 120 evrov, kar je malo ne samo po mnenju pridelovalcev pač pa tudi elaboratu Kmetijskega inštituta Slovenije, po katerem bi najnižja cena za pokritje vseh stroškov morala znašati 158 evrov za tono pšenice. Tako pravzaprav ne preseneča, da pridelava pšenice v Sloveniji ni prav zelo priljubljena. Tako slovenska samooskrba po podatkih kmetijskega ministrstva na področju žit dosega 64 odstotkov, na področju pšenice pa še nekoliko manj ugodnih 55 odstotkov. Kar povedano z drugimi besedami pomeni, da moramo za domače potrebe po kruhu in krušnih izdelkov na leto uvoziti 45 odstotkov pšenice.

Domači kmetje torej pšenice ne pridelujejo, pa čeprav bi bila v teh časih glede na cene na svetovnih borzah žita izjemen vir zaslužka, ker se jim to preprosto ne izplača. Tudi za to je ob kartelu domačih pekov in mlinarjev, ki so letos za tono najboljše krušne pšenice zmogli pičlih 130 evrov, v prvi vrsti poskrbela prav največja svetovna izvoznica žita Rusija. Kajti ko so bile vremenske razmere tam za pridelavo žit ugodne, so bile ruske cene žita bistveno nižje od cene, za katero so bili pšenico še pripravljeni pridelovati slovenski kmetje. Tako je domača proizvodnja pšenice sicer upadla, toda peki, mlinarji in drugi borzni mešetarji so na ta račun kovali velike dobičke.

Tudi pri aktualnih napovedih dražjih cen kruha pa se - ne glede na to ali smo tako kot v primeru plina priča zgolj še eni demonstraciji moči in političnega višanja cen še naprej Putinove Rusije - v prvi vrsti razgalja ena najbolj očitnih slabosti tega svetovnega prosto-trgovinskega sistema. In sicer da najbolj osnovna področja človekovih potreb, kot je hrana, ne bi smela biti del špekulativnega borznega sistema. Tega se sicer za razliko od z grmovjem vse bolj zaraslega dvorišča od domače države, dobro zaveda naša širša evropska domovina. Evropska Unija tako napoveduje, da bo letos pridelala 130 milijonov ton pšenice, kar je za 10 milijonov ton več, kot je potrebuje in jo bo ob dobrem zaslužku celo izvažala.

Toda ne tudi domača krušna mati država. Ker je Rusija, da bi preprečila zvišanje domačih cen kruha in povečala lastne rezerve ustavila izvoz, bodo domačim potrebam po pšenici na pomoč po sicer aktualnih visokih cenah priskočili dobro subvencionirani evropski pridelovalci. Največji delež skupnega evropskega proračuna gre prav za subvencije kmetijstva. Pa čeprav se v imenu proste svetovne trgovine in odkupa hrane iz drugih celin stran mečejo še nedozoreli evropski pridelki, subvencije Unije pri življenju ohranjajo tolikšen obseg proizvodnje hrane, da zadostuje za samooskrbo stare celine.

Toda zaenkrat temu ni tako tudi v sicer kmetijski Sloveniji. Kljub temu je minister za kmetijstvo Dejan Židan ob nagovoru na odprtju 48. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni poudaril, da je zlasti v teh kriznih časih prav samooskrba Slovenije ena ključnih razvojnih nalog slovenskega kmetijstva. Slovesnosti in navzočemu občestvu primerno pa mu je pritrdil tudi predsednik države Danilo Turk. In čeprav v ta namen kmetokrati, torej uslužbenci kmetijskega ministrstva, pospešeno pripravljajo resolucije dolgoročnega trajnostnega razvoja kmetijstva in paket zakonodajnih sprememb, med njimi bo celo zakon o promociji slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov, pa je za letos priložnost zamujena.

Če se cene žita na svetovnih trgih to poletje in jesen ne bi tako dvignile, potem o samooskrbi v domači krušni materi državi pravzaprav ne bi bilo potrebno govoriti, saj bi za domače potrebe ob visokih dobičkih poskrbeli kar prekupčevalci s pšenico. Prebivalec Slovenije sicer v povprečju na leto pospravi 55 kilogramov kruha. Kruh bi se naj sicer v povprečju na Slovenskem podražil za 10 do 15 odstotkov. Kdaj prav natančno se še ne ve, da šele enkrat po novem letu, pa so že zagotovili iz po Sloveniji vsaj najpogostejšega, če že ne najboljšega soseda.

Politika in domača dobra vlada tako po tem sicer že znanem spoznanju, da cene hrane le ne morejo biti plod borznih špekulacij, obljublja, da bodo v tej krušni materi državi za domače potrebe po žitu in pšenici ponovno skrbeli slovenski kmetje in ne več mešetarji. Toda tako to gre. Edini pravi pokazatelj uspešnosti Vladnih ukrepov bo odkupna cena žita za prihodnje leto. Ker se bodo zaradi prav tako Vladnega dviga trošarin denimo cene energentov še povečevale, bo ta morala biti še nekoliko višja od 158 evrov, kot po izračunu Kmetijskega inštituta znaša najnižja cena za pokritje stroškov pridelave tone krušne pšenice.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s krušno materjo državo in prihajajočo podražitvijo kruha na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.







Komentarji
komentiraj >>