Takozvani postprodukciji oziroma video povzemanju Kopergroundovega dogajanja te dneve posvečam večino svojih budnih ur medtem, ko slive brez črvov dozorevajo, one s črvi pa hladilna burja na Klancu otresa z dreves in jih potem obžirajo polhi. Bolj za slučajno spoštovano poslušalstvo Radia Študent- Marš kot pa zaradi desetih eurov , ki jih dobim za ta prispevek hočem politično sprehoditi svojo rabljeno pamet skozi dogajanje, ki me je v zadnjem tednu sukalo, suvalo, cuzalo in mečkalo.
Ker je bila baterija kamere prazna sva v koprski vasici Glem v torek z mladim sodelavcem Matevžem zgolj slišala in videla kalorično izpoved sedeminpetdesetletnega inženirja za Varnost pri delu, Orasa Jermana. Kot mlad inženir konstruktor je dobil v Novem Sadu izumiteljsko nagrado, nemški nadčlovek-trgovski potnik je v Cimosu kar za gotovino kupili prototip njegovega izuma, bil je eden od vodij stavkovnega odbora , ki mu je uspelo razsedlati direktorja Sestavljene organizacije združenega dela. Po zlomu socialističnega sistema pa njegova konstruktorska pamet ni bila več potrebna, ker nam jo dobavljajo bogatejši, ki so bili vedno pametnejši in so nam njihove koristi od vekomaj obžirale obisti. Se ne opravičujem , ker si nisem mogel pomagati. Od leta 1997 se je Oras kot varnostni inženir v Kopru in drugod po Sloveniji spopadal z nepravilnostmi, zlorabami, potvorbami in podkupovanji. Vedno so zmagovali interesi Kapitala, vedno so bili oškodovani delavci in delavke za stroji. Mož trdi, da poseduje dokaze o zločinih zaradi katerih bi morali pomembniki in imetniki sedeti v Dobu. Hodi v službo in piše poročila po svoji vesti a njegov šef ta poročila obrusi in mehča. Zmanjšujejo mu odgovrnost in obveščenost , on pa čaka na trenutek, ko mu ne bodo več mogli (na primer z odpustom) škoditi. Takrat namerava objaviti dokazno gradivo. V svojem poročanju ne smem objavljati imen in krajev, ker mu lahko povzročim velike težave. Iz prenovljenega kulturnega doma v Glemu sem se vračal streznjen in obtežen. Predstave o smiselnosti in človeku prijazni urejenosti te družbe so privid. Zelo redki zmorejo živeti brez teh utvar.
V četrtek sem uradnika Ministrstva za kulturo, ki je bil dvajset let Blaupunktov zastopnik v Sloveniji peljal skozi prostore koprskega Mladinskega kulturnega in socialnega centra in ga spotoma seznanjal z dejavnostmi , ljudmi in načrti. Rekel je, da mu je obisk veliko pomenil in spremlja mojo pot že od sedemdesetih. Šele nekaj let je vladni uradnik in pokriva področje multimedijskih centrov torej fantomsko m3c mrežo katere zlet je bil tistega dne v premajhnem prostoru Pine, na Kidričevi. Podaril sem mu dva litra vina, ker je napovedal v naslednjem razpisu za multimedijske centre v Sloveniji izbris dosedanje ključnosti pomena navidezne, izključevalne in neustvarjalne mreže. M3c. Knjigo »Zlo nemišljenja« sem mu v imenu društva podaril zato, ker je priznal, da tudi on sam ve, da je med sedemnajstimi centri, ki sedaj dobivajo nekako deset tisoč evrov in več na leto za svojo multimedijskost le peščica KREATIVNIH. Ravno kreativnost pa je on sam podčrtal v svojem nagovoru prisotnim zbrankam in zbrancem M3C festa kot ključni kriterij Ministrstva za kulturo. Povabil me je spisati stališče o nevladju v kulturni politiki za potrebe Ministrstva in izrazil svoj vtis, da gospa Ministrica Majda zelo ceni moja stališča in delovanje. Kolena so se mi seveda zmehčala a zvečer me je soproga Arijana podučila, da se tisti, ki so sedaj na oblasti bojijo Janše in nas hočejo zato podpirati.
Od direktorja Urada za mladino sem v petek zvedel, da sem vplival na spremembo njegovega stališča do javnih zavodov oziroma do nevladnih organizacij , ki delujejo na mladinskem polju. Tudi zelo laskavo, če ti mlada in odločujoča vladniška glava to reče . Seveda pa bom začel verjeti v resničnost njegovih besed šele takrat, ko bo dokazal s svojimi prizadevanji za spremembe sedanjega stanja v katerem imajo javni zavodi v primerjavi z nevladnimi organizacijami enake oziroma boljše možnosti priti do republiških razpisnih sredstev čeprav jih podpirajo in imajo na plačicah že občine.
Name kot na konzumenta kulture v epohi konzuma je naredila močan vtis multimedijska plesno-glasbena predstava »Zamrznjene podobe« mešanega dueta »Wanda&deViator«. V četrtek smo jo v MKSMC imeli čast (bilo nam je v slast) soorganizirati z multimedijskim centrom Pina. Mene je sicer odbijala izgovarjana, peta in napisana angleščina, motila me je mračna osredotočenost na čutno a ni bilo dvoma. Odličen elektronski glasbenik in nadarjena a ne rosno mlada plesalka in pevka sta se nesladkano izražala tudi z videom. Predstavo še posebej priporočamo srednjim šolam v katolibanskih občinah.
V zabavno kulturno politično potrošniškem javnem koritu Taverna sem v petek užival v nastopu »I can´t sleep at night« , ki jih je organiziral in brez vstopnine predstavil KŠOK. V osebnem stiku po koncertu sem jih spet prosil naj se potrudijo pisat besedila v slovenščini in jim zaželel naj se ne razdišijo kot se je to zgodilo že tolikim.
Na spletno stran www.dodogovor.org smo vgradili fotke tudi tavernskih orgij »Doktrine KŠOK-a«, poučne in mučne prizore nastopa Zmeelkoowov. Poznate film »Doktrina šoka«? Vrteli smo ga na Kopergroundu. Moj čas se izteka. Ciao, bao!
Komentarji
komentiraj >>