Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MATTHEW DEAR: Black City (Ghostly International, 2010) (ponovitev 14. 9. 2010 ob 00.30) (2279 bralcev)
Torek, 7. 9. 2010
Pina Gabrijan



* Danes vam Tolpa bumov servira še topel album iz delavnice Matthewa Deara, ki je na prodajne police in portale prišel v sredini letošnjega avgusta. Kot veliko Dearovih predhodnih izdelkov je tudi 'Black City' izšel pod okriljem michiganske založbe Ghostly International, pri zagonu katere je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja sodeloval tudi Dear. Sicer pa je v enajstih letih svoje aktivne glasbene kariere naštancal že kar lepo število albumov, pod katere se je podpisal s svojim rojstnim imenom Matthew Dear - tako kot na pričujočem izdelku - ali pa s katerim od alteregov Audion in False. Njegovi izdelki pa izhajajo tudi pri odcepu Ghostly International založbe Spectral Sound, ki je namenjen bolj house in tehnažno obarvanim izdajam, sicer pa še pri Perlonu ter M_nus in Plus 8, ki ju vodi Richie Hawtin.

V teku let je dal Dear skozi tudi kar nekaj različnih usmeritev znotraj elektronske glasbe, vendar lahko zatrdimo, da se je kljub kdaj pa kdaj tršim detroitskim prijemom vedno nahajal na bolj popiš strani tega kontinuuma. Skozi čas se je Dear domislil, da bo poleg ostale mašinerije resneje poprijel še za mikrofon in to prakso izvaja tudi na aktualnem izdelku 'Black City'. Ne gre preslišati, da Dear ne spada med šolane pevce, vendar je to seveda mogoče delno kaširati s čudeži, ki nam jih je prinesel tehnološki razvoj. Hkrati pa ne gre preslišati, da se pri načinu petja sicer močno, vendar ne ravno pretirano uspešno zgleduje pri nikomur drugem kot samem Davidu Bowieju, ki ga poleg Talking Heads in nemškega tehnažnega velikana Romana Flügla navaja kot vir navdiha.

'Black City' nosi s seboj tako imenovani sodobni urbani zvok in atmosfero, kar ponavadi pomeni zadovoljno, dobro osmišljeno, seksi, delno hedonistično, vsaj navidezno angažirano, vendar nikakor ne pretirano obremenjeno, vsesplošno razgledano in vedno zainteresirano osebnostno držo.

Nujna pa je tudi prisotnost malo, ampak nikakor ne preveč umazanega zvoka ali vsaj ideja oziroma želja po izkazovanju domnevne prisotnosti te umazanosti. Vendar v spolirani maniri. Morda je to tudi posledica dejstva, da Dear, sicer rojeni Teksačan, sedaj živi v New Yorku, kjer pa je pogosto in kljub močni preteklosti zaznati umanjkanje nekega manj mainstreamovsko naravnanega izrazja oziroma neke zares konkretne alternative, ki pa bi bila vendarle dovolj močna, da bi dosegla relevantno prepoznavnost.

Na albumu 'Black City' v pozitivnem smislu še najbolj izstopa 'You Put A Smell On Me', ki nima nobenega opravka s komadom Jaya Hawkinsa 'I Put A Spell On You' iz leta 1956, katerega parafraza je naslov. Sicer pa komadi bolj ali manj tvorijo smiselno zaokroženo celoto. Ena izmed verzij izdaj albuma vsebuje še plošček z remiksi Dearovih pesmi, med predelovalci njegovega materiala pa so se znašli tudi Four Tet in Hot Chip. Pred leti je bil Dear s svojim bendom Matthew Dear's Big Hands predskupina slednjim na njihovi evropski turneji, pa tudi izpod njegovih prstov je prišel kak remiks komadov Dearove skupine. Album 'Black City' sicer skriva nekaj interesantnih momentov, vendar čeprav sam Matthew Dear svoj izdelek opredeljuje kot avantpop glasbo, moramo žal reči, da gre za precej večji pop in bistveno manjši avant. Primerna spremljava za neobremenjeno srkanje koktajlov.

pripravila Pina Gabrijan

 



Komentarji
komentiraj >>