Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KK CONTEMPORARY JAZZ ENSEMBLE: KK Contemporary Jazz Ensemble (Hrosch, 2010) (ponovitev 3. 10. 2010 ob 00.30) (3010 bralcev)
Nedelja, 26. 9. 2010
MarioB



* Začetnici KK v naslovu zasedbe pripadata bobnarju Kristijanu Krajnčanu, glasbeniku mlajše generacije, ki ga med drugim poznamo iz Acropolis Quarteta pianistke Kaje Draksler, s katero si delita tudi izkušnjo študija na Konservatoriju princa Klausa v nizozemskem Groningenu. Contemporary Jazz Ensemble je njegova mednarodna zasedba, s katero se je predstavil na lanskoletnem jubilejnem Ljubljanskem jazz festivalu, takratno prisotnost mednarodnih glasbenikov iz svoje zasedbe pa je izkoristil za snemanje svojega prvenca, ki je potekalo v dnevih po omenjenem nastopu.

Krajnčanu družbo delajo ameriški oziroma v ZDA delujoči glasbeniki: trobentač Ambrose Akinmusire, saksofonist Jimmy Greene, pianist Tarek Yamani in kontrabasist Nate Allen, sekstet pa zaokroža bobnarjev oče Lojze Krajnčan, sicer pozavnist, ki pa se tokrat predstavi z glasbilom EVI, kar je kratica za “electronic valve instrument”. Mladi bobnar je tudi avtor večine skladb, le pod eno se je podpisal Lojze Krajnčan. Spodbudno spremno besedo je prvencu Kristjana Krajnčana na pot pripravil eden njegovih profesorjev, Ralph Peterson. Samo ime zasedbe je ambiciozno in enako se nam kaže tudi zvočno gradivo na albumu. Zdi se, kot da si je Krajnčan prizadeval na enem mestu združiti več jazzovskih usmeritev – od žgočega postbopovskega klubskega vzdušja prek “third streama” do navezav na fusion.

Slednje pride še najbolj do izraza v skladbah, kjer dominira Lojze Krajnčan z zvokom “EVI-ja”, in moramo priznati, da se nam tako v zvokovnem kot strukturnem smislu te skladbe ne zdijo najbolj posrečene. Preprosto jih preveč vleče v polpretekla zvenenja, ne da bi zares ponudile nekaj novega. Zato pa je zadosti slednjega slišati v drugih skladbah, kjer občasno tudi slišimo EVI, a so v ospredju drugi inštrumenti. Predvsem se navdušujemo nad predirno in razigrano trobento, s katero Ambrose Akinmusire dostikrat obarva skladbe v slavnostne, malone himnične zvočne barve. Ustvarja napeto pričakovanje, ki pa ga spretno razdelajo preostali glasbeniki, predvsem mišičasti saksofon Jimmyja Greena, s katerim se Akinmusire nekajkrat spusti v igrivo solistično medigro.

Skladbe so precej dolge oziroma nekatere tvorijo večdelne suite in v njih je Krajnčan kot skladatelj spretno dal prostor vsem članom seksteta, da pridejo do izraza. Ponekod nekateri člani znotraj skladbe prevzamejo glavno besedo in se slogovno oddaljijo od siceršnjega vodila, denimo pianist Tarek Yamani, za katerega bi si tudi sicer želeli, da ima večjo vlogo v grajenju skladb. Še zlasti zato, ker je slišati, da se Krajnčan z njim odlično razume, saj se s svojim mestoma zbitim, mestoma pa razpršenim igranjem odlično ujame s pianistom v grajenju dinamike skladb.


Album je zgrajen premišljeno, s poudarkom na dodelani dramatiki skladb in dobro umestitvijo dveh večdelnih komadov, ki tudi najbolj izstopata. V prvi, dvodelni “Only Passing is Eternal”, imamo priložnost slišati, kako se pianist in bobnar odlično dopolnjujeta, ne le v dvigovanju dinamike, marveč tudi v melodijski zasnovi skladbe. Sklepna skladba, tridelna suita “Siberian Bear Suite”, odlično združuje občutek usodnosti in skrivnostnosti na začetku z igrivostjo in slavnostno razrešitvijo proti koncu komada. Besedilo Milana Dekleve v interpretaciji zbora Perpetuum Jazzile, ki ga slišimo v prvem delu tridelne suite, hkrati aludira na ljudsko pesem in na moderno zborovsko petje ter je lepa popotnica siceršnjemu soočanju starih in novih prijemov.

Kristijan Krajnčan je na prvencu pokazal zavidljivo raven obvladanja različnih kompozicijskih slogov. Izbral je tudi odlično ekipo, ki igra uigrano, z občutkom za skupinsko igro in z razumevanjem njegovih skladb. Mladi bobnar in skladatelj je ponudil precej zrelo in zaokroženo delo, v katerem pa bi uživali za odtenek več, če ne bi bilo zadržkov, ki smo jih omenil na začetku recenzije. A tudi tako je njegov album več kot dobrodošel in zvočno prijeten prispevek vedno bolj raznolikemu domačemu jazzu.

pripravil Mario Batelič

KK Contemporary Jazz Ensemble feat. Ambrose Akinmusire and Jimmy Greene from urh on Vimeo.



Komentarji
komentiraj >>