OFF NAPOVEDNIK

Vsaj takrat, ko je Arnold Schwarzenegger postal guverner Kalifornije, je pojav demokratičnega populizma, pri katerem v državno politiko vstopajo ljudje iz šovbiznisa, za svetovno demokratično javnost postal nekaj vsakdanjega. Dobro, „he´s back“, ste si morda rekli in se nasmehnili ob političnem nastopaštvu Arnija, pri tem pa pozabili, da si marsikje na politični poziciji gotovo želijo takih ali drugačnih terminatorjev.

Tako v Braziliji ravno potekajo volitve v kongres, na katerih je ob nogometnem zvezdniku Romariu nastopil tudi Tiririca, po naše Godrnjač, klovn in menda opazen lik brazilske televizijske komedije. Če verjamete raznim anketam in predvolilnim raziskavam, mu te napovedujejo milijonsko podporo in gotov vstop v kongres.

Presežek demokratičnega volilnega procesa pa so njegove kampanje v slogu „slabše kot je, ne more biti“ in „Kaj se počne v kongresu? Ne vem, ampak glasujte zame in izvedel bom za vas“. Ob tem, da bo klovn nastopil na politični funkciji, se milijonom Brazilcev razumljivo zdi posrečena ironija, morda celo razkritje narave njihovega demokratičnega predstavništva. Da pa je politična šala, ki jo bodo skupaj s klovnom po vsem sodeč izrekli brazilski volivci, popolna, se je izkazalo, da ima Tiririca težave celo s pismenostjo.

Poslušate OFF program Radia Študent, kjer smo se brati in pisati že naučili.

OFF PROGRAM

Združene države Amerike so izrazile razočaranje, ker izraelske oblasti niso podaljšale desetmesečnega moratorija na gradnjo naselbin na Zahodnem bregu, ki je potekel v ponedeljek. Tako so buldožerji na območju že zravnali tla za 50 novih domov v naselju Ariel na severu Zahodnega brega, podobno pa se dogaja tudi v naseldbinah Adam in Oranit. Palestinski predsednik Mahmud Abas je napovedal, da se bo na odločitev Izraela odzval po sestanku arabskih vodij v Kairu, ki bo naslednji ponedeljek. Več o poteku moratorija pa v OFF poročilu, ki bo sledilo kmalu po izteku tega Offa.

V Pjongjangu so na kongresu vladajoče Delavske stranke sprejemali odločitev o novem političnem vodstvu Severne Koreje. Gre za prvo večje zborovanje Delavske stranke po letu 1980, ko je bil Kim Jong Il določen za novega voditelja države. Kljub ugibanjem o možnem nasledstvu funkcije zaradi bolezni s strani njegovega, sicer malo poznanega sina, Kim Jong Una, je bil Kim Jong Il ponovno potrjen za voditelja države. Njegovemu sinu Kim Jong Unu, javnosti sicer nepoznanemu mladeniču, ki naj bi bil v svojih dvajsetih, pa so dodelili generalsko funkcijo. Severnokorejski časopis Chosun Ilbo ob tem poroča, da se je kampanja za dvig skrivnostnega sina severnokorejskega voditelja iz politične anonimnosti že začela.

V Avstraliji je po petih tednih pogajanj za ustanovitev koalicije prisegel novoizvoljeni avstralski parlament. V njem prvič po sedemdesetih letih ni stranke, ki bi imela absolutno večino. Nova laburistična vlada pod vodstvom Julie Gillard je v parlamentu s 150-imi sedeži oblikovala šibko večino, zgolj za en sedež. Laburisti pa so si ob tem zagotovili podporo nekaterih neodvisnih poslancev. Parlament je ustavno zasedanje začel z aboridžinsko slovesnostjo, prvič v zgodovini pa imata v njem svoja predstavnika aboridžinska in muslimanska skupnost. Prve bo v tem mandatu zastopal Ken Wyatt, druge pa poslanec Ed Husic.

Sudanska vlada je obljubila, da bo v naslednjih štirih letih svoji zahodni pokrajini Darfur namenila 2 milijardi ameriških dolarjev pomoči. Gre za dolgoročno strategijo, s katero naj bi končno zagotovili mir v omenjeni regiji, ki so jo v zadnjem desetletju zaznamovali genocid nad nearabskim prebivalstvom, humanitarna katastrofa in preko 300.000 smrtnih žrtev. Sredstva za Darfur so očitno poskus kupovanja miru pred mednarodnimi obtožbami, saj v isti sapi zdaj sudanska vlada zahteva, da se obtožbe proti predsedniku države Omarju al-Baširju umaknejo. Kot je znano, je mednarodno kazensko sodišče proti Baširju marca lansko leto izdalo obtožnico, ki ga bremeni vojnih zločinov, storjenih ravno v Darfurju. Bašir od tedaj ne more zapustiti države, saj je za njim izdana mednarodna tiralica.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je odstavil moskovskega župana Jurija Lužkova, ki je v Moskvi županoval zadnjih 18 let. Na uradni strani Kremlja so potezo predsednika utemeljili s tem, da je Medvedjev izgubil zaupanje v Lužkova, kar je po ruski zakonodaji dovolj, da predsednik države odstavi predsednike lokalne oblasti. Lužkov je bil v več oddajah, ki so jih vrteli po državni televiziji, obtožen korupcije, obtožbe pa je seveda zanikal. Po mnenju nekaterih političnih komentatorjev Medvedjev s to potezo zgolj meri moči s premierjem Vladimirjem Putinom, ki je znan podpornik odstavljenega župana. Leta 2012 bodo namreč predsedniške volitve, na katerih nameravata nastopiti tako Putin kot Medvedjev.

Amnesty International je objavil poročilo o deportacijah kosovskih Romov, ki prebivajo v državah članicah Evropske unije. V njem so evropske države pozvali, naj prenehajo z deportacijami teh ljudi nazaj na Kosovo. Sian Jones z Amnestyja je poudaril, da s temi praksami države Evropske unije tvegajo, da kršijo mednarodni zakon, saj pošiljajo Rome nazaj v državo, kjer jih pričakajo nemogoče razmere. O poročilu je nekaj povedala Metka Naglič s slovenskega Amnestyja:



Poteka drugi dan stavke dela javnega sektorja. Pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja in vlada sta se danes ponovno sestali, dogovora pa spet nista dosegli. Premier Borut Pahor je napovedal, da bodo nadaljevali s predstavitvijo javnofinančnega stanja in zagotovili dvig plač ob triodstotni gospodarski rasti, generalna sekretarka vlade Helena Kamnar pa naj bi sindikalni skupini predstavila vsebino intervencijskega zakona. O izidu sestanka smo govorili z vodjo stavkovnega odbora, Dušanom Miščevićem:



Gre za doslej največjo stavko javnih uslužbencev v samostojni Sloveniji. Iz vrst policistov, carinikov, veterinarjev, zaposlenih na RTV-ju, v upravnih enotah in dela zdravnikov, socialnih delavcev in kulturnikov naj bi po sindikalnih ocenah stavkalo okoli 80.000 zaposlenih.

Nevladne organizacije so na ministrstvo za notranje zadeve naslovile pobudo, v kateri pozivajo vlado, da vrne zakon o društvih v prvo fazo priprave. Ministrstvo je namreč že pripravilo novelo zakona, to pa se je zgodilo brez sodelovanja nevladnih organizacij in društev. Vlada je te do zdaj obravnavala kot del zainteresirane javnosti in v tem okviru so preko Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij ministrstvu 5. julija predstavili osnutek sprememb zakona o društvih. Predlagali so tudi, da se za namen oblikovanja zakona sestavi delovno skupino, v kateri bi poleg predstavnikov vlade delovali tudi predstavniki nevladnih organizacij in drugi strokovnjaki. O nesodelovanju vlade s predstavniki nevladnih organizacij smo govorili s Tino Divjak s Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij:



Divjakova je podala je tudi oceno takšnega delovanja vlade:



10. oktobra bo na kandidatnih listah za bodoče župane tudi 12 odstotkov žensk. Med kandidati za občinske svete je žensk 38,5 odstotka. Odstotek žensk med županskimi kandidati je tako za 1,5 odstotka večji kot na volitvah leta 2006, kandidatska udeležba žensk za volitve v občinske svete pa je večja že zaradi tako imenovane ženske kvote, ki je bila letos 30-odstotna.

OFF je spisal Goran.