Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Politično preurejanje domačega medijskega delovanja (3668 bralcev)
Sreda, 15. 10. 2003
tomazza



Politično preurejanje domačega medijskega delovanja

Slovenska politika očitno ni zadovoljna z delovanjem domače iz v praksi pravzaprav nikoli povsem uresničene ameriške tradicije izhajajoče četrte veje oblasti, torej domačih medijev in novinarstva. Na to povsem očitno kažeta le na prvi pogled nepovezana dogodka, zgolj obrobno omenjena v svežem časopisju državotvornega medijskega diskurza.

Vlada oziroma Ministrstvo za kulturo, dobri dve leti po njegovi uveljavitvi, že pripravlja novelo svojega naposled le tudi po lastnem spoznanju pomankljivega zakona o medijih. Vrh domačih zakonodajacev zbran v kolegij predsednika državnega zbora pa bo v petek na že danes javno objavljeno pobudo Boruta Pahorja naposled le spreminjal v novinarsko avtonomijo posegajoča določila dogovora o medsebojnem sodelovanju na področju neposrednih prenosov parlamentarnih zasedanj. Že vnaprej je sicer jasno, da ne ene ne druge napovedane spremembe, ne bodo popolnoma zadovoljile ne politikov in ne pripadnikov domače medijske srenje, dejstvo pa ostaja, da smo dobro leto dni pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami priča političnemu preurejanju določil novinarskega delovanja.

Ker se očitno tudi v vladni koaliciji, ki ga je sprejela, zavedajo, da je dobri dve leti star medijski zakon poln pomanjkljivosti, so se pri predsedniku vlade Antonu Ropu včeraj tako na temo sprememb in dopolnitev medijskega zakona znova sestali predstavniki ministrstva za kulturo, drugih državnih ustanov in agencij ter ključnih medijskih organizacij. Novelo zakona, ki jo tako kot uveljavljeno pomanjkljivi zakon o medijih ponovno po službeni dolžnosti pripravljajo na ministrstvu za kulturo, naj bi vlada obravnavala v kratkem. K temu predsednika vlade pravzaprav še najbolj zavezuje pobudnikom prav nič civilne ampak povsem politične pobude Nekaj je potrebno storiti pod mizo izrečena obljuba o medijskem skladu, s pomočjo katerega naj bi se pri življenju nekako le obdržala komercialno neuspešna po politični pripadnosti pa opozicijska medijska trobila.

Kolegij predsednika državnega zbora pa v petek ne bo odločal zgolj o spremembi določil novinarskega delovanja politično opozicijsko profiliranih, ampak kar vseh medijskih ustanov, ki bi se utegnile potegovati za neposredne prenose sej Državnega zbora. Veliko javnega prahu so namreč dvignila določila že 19. septembra sprejetega dogovora o medsebojnem sodelovanju na področju neposrednih prenosov parlamentarnih zasedanj, s katerimi bo državni zbor zainteresiranim ponudnikom brezplačno zagotovil posnetke ali neposredni signal sej Državnega zbora, toda pod vnaprej določenimi pogoji, ki ne bodo žaljivi za domače politične svete krave oziroma poslanke in poslance.

Domačim medijskim delavcem naj bi bilo tako po že sprejetem predlogu njihovo delo onemogočeno tudi pri uporabi posnetkov s parlamentarnih sej za politično satiro in druge oddaje zabavnega karakterja. Samovšečno odločitev, da pa jih domača medijska srenja že ne bo kar tako vlekla po javnih zobeh, pa je v imenu celotnega domačega zbora političnih svetih krav sprejel ne prav demokratično reprezentativni organ. V Kolegiju predsednika državnega zbora namreč poleg že po imenu tja sodečega Boruta Pahorja, po funkciji zasedajo še vodje vseh poslanskih skupin. Princip odločanja, ki nekoliko na glavo postavlja in prevrednoti z volitvami izraženo politično voljo do sodelovanja na volitvah upravičenih državljank in državljanov, pa je en človek en glas.

Seveda predvsem za svojo, nato še lastne stranke in nazadnje še slovenskega parlamenta zunanjo podobo zaskrbljeni Borut Pahor zaradi kritik širše javnosti upravičeno pričakuje, da bodo odpravo demokratičnim sistemom povsem neprimernega določila o prepovedi legitimnega smešenja političnih nosilcev oblasti ostali člani kolegija soglasno potrdili. Če ima prav, oziroma če so v imenu legitimne demokratične kritike, kar pravzaprav je politična satira, pripravljeni kako gorko na svoj in na račun svojih poslancev pripravljeni požreti tudi ostali člani kolegija, bo tako jasno v petek.

Dejstvo pa ostaja, da tako s opozicijske politične strani izsiljeno noveliranje zakona o medijih, ki ga bo v kratkem uprizorila domača vlada, kot analiza ostalih določil dogovora o medsebojnem sodelovanju na področju neposrednih prenosov parlamentarnih zasedanj, kažeta, da se je politika leto dni pred volitvami odločila nekoliko bolj po svoji meri preurediti pogoje medijskega delovanja. Kako drugače bi si lahko sicer razložili trditev, da bo državni zbor spoštoval načelo svobode medijev, njihove neodvisne programske politike in ne bo posegal v njihovo svobodno odločanje o pogojih načina prenosa sej in o izbiri vsebin, če ji sledi grožnja, da bo vsaka medijska hiša, ki bo želela svojemu občinstvu brezplačno predvajati neposredni prenos poslanskih sej, morala imeti spoštljiv odnos do državnega zbora.

Po mnenju predvsem za svojo javno podobo zaskrbljenih poslanskih razpravljalcev tako med določila novinarjem zaukazane spoštljivosti sodi tudi prepoved komentiranja med posameznimi točkami parlamentarne razprave in poseganje v izvajanje govornika na seji. In to ne glede na kakršnekoli že neumnosti, ki smo jim v preteklosti že bili in ki jim bomo v prihodnje še lahko priča izza domače poslanske prižnice.

ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment s političnim preurejanjem pogojev delovanja domače medijske srenje v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>