Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SINDIKALNO-PROTESTNIŠKI OFF (2833 bralcev)
Sreda, 29. 9. 2010
Urh



OFF NAPOVEDNIK

Iz Združenih držav Amerike po tem, ko so prejšnji teden v zvezni državi Virginia z injekcijo po skoraj 100 letih usmrtili žensko, prihajajo bolj vzpodbudne novice. Zvezna država Kalifornija se namreč sooča s pomanjkanjem enega od treh sredstev, ki so potrebna za uspešno izvedbo usmrtitve. Zato je bila odložena usmrtitev Alberta Greenwooda Browna, ki so ga želeli uspavati v četrtek zvečer, le tri ure pred iztekom roka veljavnosti anestetika, ki ga obsojencu vbrizgajo pred usmrtitvijo. Zvezno prizivno sodišče je sodniku Jeremyu Foglu sporočilo, da si ne more predstavljati, da bi na konec moratorija vplival rok veljavnosti sredstva za usmrtitev.

V Kaliforniji na usmrtitev čaka 700 obsojencev, številka pa je zadnja leta naraščala zaradi moratorija, ki so ga uvedli po pritožbi obsojenca, ki je trdil, da bi mu usmrtitev z injekcijami povzročila hude bolečine. Država Kalifornija si je prizadevala, da se moratorij odpravi in sodnik Fogel je bil pretekli teden ustrežljiv.

Anestetik sodium thiopental, ki se uporablja predvsem v zdravstvene namene in ne samo za usmrtitve, proizvaja le podjetje Hospira. Novih zalog naj bi zmanjkalo, starim pa rok veljavnosti poteče v petek. Z istim sredstvom imajo podoben problem tudi druge ameriške zvezne države. V Kaliforniji sedaj najverjetneje ne bo novih usmrtitev do naslednjega leta, ko bi naj Hospira obnovila zaloge anestetika. Upajmo, da bo podjetje čim pozneje dobavilo anestetik in s tem podaljšalo življenje marsikateremu zaporniku.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer pozdravljamo neizvrševanje smrtne kazni.

OFF PROGRAM

Tričlanski senat zveznega prizivnega sodišča v Washingtonu je v torek ponovno dovolil nadaljevanje proračunskega financiranja raziskav izvornih celic človeških zarodkov. Dovoljenje velja, dokler ne bo sprejeta dokončna odločitev o ukazu zveznega sodnika Royca Lambertha na prvi stopnji, ki je avgusta prepovedal financiranje. Lamberthova odločitev je grozila z zaustavitvijo številnih projektov iskanja zdravil za doslej neozdravljive bolezni in druge raziskave, pri katerih se uporabljajo človeški zarodki, sicer le tisti, ki so že predvideni za uničenje. Več o dogajanju čez lužo pa redna poročevalka Radia Študent iz Amerike, Lidija Poljaček:



v Španiji poteka splošna stavka, ki sta jo organizirala največja španska sindikata - Delavska komisija in Generalna zveza delavcev. Razlog so napovedani ukrepi španske vlade, ki so na las podobni tistim, ki jih načrtuje in izvaja slovenska. Vladajoča stranka s pomenljivim imenom Socialistična stranka španskih delavcev z reformo trga dela napoveduje niz neprijetnih ukrepov, med njimi zvišanje meje za upokojitev s 65 na 67 let in radikalno manjšanje nadomestila za brezposelnost. Ukrepi gredo tudi v smeri lažjega odpuščanja, in sicer bodo podjetja lahko odpuščala delavce že samo zaradi suma, da bo imelo v prihodnjih letih težave s poslovanjem. Brezposelni bodo imeli poleg tega na voljo samo 30 dni za opravljanje izobraževalnih tečajev in ne več 100 kot sedaj, širi pa se tudi koncept začasnega dela, posebej v gradbenem sektorju.

Gre za zelo obsežno stavko, a španski sindikati niso popolnoma enotni. Tako Nacionalna konfederacija dela ali CNT, španski anarhosindikat s stoletno tradicijo, opozarja na pomanjkanje verodostojnosti mainstream sindikatov. Stavko v CNT-ju kljub temu podpirajo in se je udeležujejo, a so radikalizirali stavkovne zahteve. Tako ne zahtevajo pogajanj o reformi trga dela, ampak njeno popolno odpravo. Več o stavki in pogledih CNT-ja nanjo nam je povedal Hector Feliciano z oddelka za zunanje odnose znotraj omenjenega anarhosindikata:



V Bruslju pa poteka vseevropski protest proti ravno takšnim varčevalnim ukrepom, ki se ga udeležujejo sindikati iz vse Evrope. Protest organizira Evropska konfederacija sindikatov, prisotna pa je tudi delegacija Zveze svobodnih sindikatov. V Bruslju protestira tako okoli 130 njenih članov. Direktno s protesta se javlja predsednika Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič:



Evropska komisija bo v Bruslju razpravljala o tem, ali je Francija z izgonom Romov kršila evropsko zakonodajo. Za zdaj sicer še ni jasno, ali bo sprejela tudi odločitev o sprožitvi postopka proti Franciji ali morda celo proti več članicam Evropske unije zaradi kršenja evropskih pravil o prostem gibanju oseb. Desnosredinska francoska vlada je pred dobrim mesecem začela izganjati tuje Rome, ki živijo v nezakonitih naseljih v Franciji. Slednja naj bi v tem času v Romunijo in Bolgarijo izgnala skoraj 1000 Romov, od začetka leta pa že več kot 8000. Na podlagi temeljite pravne analize bo komisija danes odločila o morebitnem postopku proti Franciji.

Zahodnjaške varnostno-obveščevalne službe so odkrile načrt za teroristični napad organizacije Al-kaida, po katerem naj bi skupine upornikov zajele talce in jih ubile. Napadi naj bi bili izvedeni v angleških, francoskih in nemških mestih na podoben način kot teroristični napad leta 2008 v indijskem Bombaju. Obveščevalci verjamejo, da je načrt napredoval od zamisli k pripravam za napade. V Združenem kraljestvu, Nemčiji in Franciji velja povečana stopnja pripravljenosti na teroristične napade, v Parizu pa so v zadnjih dveh tednih dvakrat evakuirali obiskovalce Eifflovega stolpa zaradi lažnih alarmov glede podtaknjene bombe.

Indija je pričela s popisom prebivalstva, ki naj bi zmanjšal število prevar in izboljšal dostop do državnih pomoči. Z uporabo biometričnih metod bodo oblikovali enotno bazo podatkov, v katero bo vključena več kot milijarda Indijcev. Proces zbiranja podatkov naj bi trajal štiri leta, ko pa bodo zbrani, bodo revnim in marginaliziranim skupnostim olajšali dostop do javnih storitev. S popisom naj bi dobili tudi natančno sliko indijske družbe, saj danes v tej državi veliko ljudi živi brez kakršnih koli dokumentov.

Salah Mohamed Gelle, vodja skupine somalijskih piratov, je bil na sodišču v somalijski avtonomni pokrajini Puntland obsojen na smrt. Sodišče ga je spoznalo krivega umora pakistanskega kapitana Saida Jacfarja na tovorni ladji MV QSM Dubai, ki je plula pod panamsko zastavo in so jo pirati v Adenskem zalivu ugrabili v začetku junija. Poleg Gelleja so na zaporne kazni od 10 do 17 let obsodili tudi sedem piratov, ki so sodelovali pri ugrabitvi.

Hrvaška policija je potrdila, da so v Zagrebu prijeli direktorja hrvaške carine Mladena Barišića, ki je sicer bivši glavni blagajnik Hrvaške demokratske skupnosti. Bil je tudi tesen sodelavec bivšega premiera in predsednika Hrvaške demokratske skupnosti Iva Sanaderja. Preiskovalci Barišića povezujejo z direktorico oglaševalskega podjetja Fimi-Media Nevenko Jurak, ki so jo prijeli avgusta letos. Aprila 2007 naj bi namreč na zaprtem srečanju na vladi direktorjem javnih podjetij svetoval, naj oglaševalske posle opravljajo preko Fimi-Medie. Na omenjenem srečanju je bil tudi Sanader.

Sodniki bodo intervencijski zakon, s katerim vlada med drugim napoveduje zamrznitev plač funkcionarjev, izpodbijali na ustavnem sodišču. Vlada je namreč v torek predstavila intervencijski zakon, s katerim Državnemu zboru predlaga zamrznitev plač javnih uslužbencev, zamrznitev pokojnin in socialnih transferjev. Med drugim predvideva tudi zamrznitev plač funkcionarjev. Tako namesto uskladitve sodnike decembra verjetno čaka zamrznitev plač.

Po včerajšnjem neuspelem pogovoru z vlado ravnokar zaseda stavkovni odbor zaposlenih v javnem sektorju, ki ga vodi Dušan Miščević. Na zasedanju se bodo odločili o nadaljnjem poteku stavke. Več o tem pa v KrOFFu.

Urad vlade za verske skupnosti je v Ljubljani organiziral posvet predstavnikov verskih skupnosti, na katerem so predstavili odločbe ustavnega sodišča v zvezi z nekaterimi določbami zakona o verski svobodi. Več o posvetu nam je povedal direktor urada Aleš Gulič:



V Ljubljani se je pričel 10. festival za tretje življenjsko obdobje, ki poteka pod geslom boja proti revščini in socialni izključenosti. Na odprtju je kot častni pokrovitelj spregovoril predsednik državnega zbora Pavel Gantar, program festivala pa nam je predstavila piarovka Tjaša Gračner:



OFF sta pripravila Boris in Petar.



Komentarji
komentiraj >>