OFF NAPOVEDNIK

Državne in narodne himne so ob pospešenem ustanavljanju modernih držav začele nastajati kot gobe po dežju. Večinoma opevajo predvsem domoljubje in vdanost domovini. Kot so zapisali na spletni strani slovenskega Državnega zbora, se recimo slovenska himna s svojimi pozitivnimi željami obrača na vse narode sveta. S tem je simbolično poudarjena slovenska miroljubnost in odprtost v svet.

Pri izvajanju tako visokih sporočilnostih, kot jih ima himna, bodo nekateri izvajalci odslej morali biti zelo pozorni. Filipinski parlament je namreč sprejel predlog zakona, s katerim slabim izvajalcem himne grozi celo zapor. Filipince, ki bodo državno himno peli neuglašeno ali v napačnem tempu lahko tako doleti dvoletna zaporna kazen in denarna kazen v višini 2285 ameriških dolarjev. Za sprejetje zakona so se člani parlamenta odločili zaradi ogorčenosti nad nedavno izvedbo državne himne na boksarskem dvoboju sedemkratnega svetovnega prvaka Mannyja Pacquiaoja. Po mnenju člana državne komisije Teddyja Atienza je bila takšna izvedba neprimerna in vulgarizacija državne himne. Poleg kaznovanja izvajalcev so v zakonu predvideli tudi kazen za državljane, ki med izvajanjem himne ne bi vstali in goreče zapeli ode države.

Vi pa berete razglašen OFF program, ki mu dirigirajo le najboljši.

OFF PROGRAM

Vladna pogajalska skupina in stavkovni odbor 21-ih sindikatov javnega sektorja sta podpisala sporazum o zamrznitvi stavke do 13. oktobra. Tako naj bi do jutri začeli po ustaljenem urniku delati vsi javni uslužbenci, do 13. oktobra pa naj bi potekala intenzivna pogajanja. Ključna faktorja bosta kolektivna pogodba in izplačilo plačilnih nesorazmerij. V kolikor bodo pogajanja propadla, sindikati napovedujejo obnovitev stavke. O tem, kako so sindikati zadovoljni z včerajšnjim začasnim kompromisom, nam je več povedal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević:



Intenzivna pogajanja, ki bodo potekala v naslednjem tednu, bodo obravnavala tudi aneks h kolektivnim pogodbam, ki predvideva odpravo plačnih nesorazmerij v letu 2011, ki naj bi bila po novem vezana na 2,5 odstotno gospodarsko rast. Ponovno Miščević:



Miščević je še povedal, da bodo vsi stavkajoči dobili izplačano plačo za čas stavke.

Predsednik države Danilo Türk se je pred svetovnim dnevom za dostojno delo sestal s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Govorili so o dostojnem delu, ki zahteva stalen socialen dialog usmerjen k iskanju kompromisov. Predsednik zveze Dušan Semolič nam je več povedal o pogovorih s Türkom:



Za referendum o ljubljanskem prostorskem načrtu so pobudniki zbrali 10.900 podpisov, kar naj bi bilo za polovico premalo. Ker prostorski načrt sestavljata dva odloka, sta bili potrebni dve referendumski vprašanji, za kateri so podpise zbirali ločeno, seštevek pa znaša 10.900. Marinka Kurilić iz „Civilne iniciative tržnice ne damo“ pravi, da ni bilo rečeno, da bi za vsako referendumsko vprašanje morali zbrati nekaj več kot 11.000 podpisov. Mestna občina Ljubljana je namreč odredila, da morajo pobudniki zbirati podpise za strateški in izvedbeni del prostorskega načrta posebej, saj je mestni svet julija sprejel ločena odloka.

Kurilićeva je dodala, da so že v petek vložili ustavno pritožbo, ki je med drugim povezana z ustavljanjem župana pri zbiranju podpisov in s številom potrebnih podpisov, saj se odstotka potrebnih podpisov za razpis referenduma na državni in lokalni ravni bistveno razlikujeta. Župana zato poziva, naj počaka na odločitev ustavnega sodišča in ponovi razpis zbiranja podpisov.

V Belgiji traja politična kriza, zaradi katere že od junijskih predčasnih volitvah še vedno ni oblikovana nova vlada. Kriza pa se je sedaj še poglobila z odstopom dveh posrednikov v koalicijskih pogajanjih. Gre za predstavnika frankofonske skupnosti Andreja Flahauta in predstavnika flamske skupnosti Dannyja Pietersa. Omenjena mediatorja v pogajanjih za novo vlado sta odstopila, potem ko se je iz pogajanj umaknila Nacionalistična flamska stranka, ki je bila zmagovalka volitev v Flandriji. Belgijski kralj Albert II. bo tako začel z novim, že četrtim krogom posvetovanj o oblikovanju nove vlade.

Evropski parlament je začel z razpravo o odpravi vizumov za Bosno in Hercegovino ter Albanijo. Po razpravi bo jutri potekalo tudi glasovanje na podlagi poročila, ki ga je pripravila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon. Evropska komisija je namreč ocenila, da državi izpolnjujeta vse pogoje za odpravo vizumov za potovanja njunih državljanov v schengensko območje. Odprava vizumov, če bo sprejeta, bo veljala le za imetnike biometričnih potnih listov, njihova potovanja pa morajo biti krajša od treh mesecev. Če predlog Evropski parlament podpre, ga morajo potrditi še notranji ministri članic unije, ki bodo o tem predvidoma odločali novembra.

V pakistanskem mestu Kveta na jugu države so talibani ponovno zažgali najmanj 10 Natovih cistern, ki so bile na poti v Afganistan. Napadalci so napadli terminal, kjer so bile cisterne parkirane in začeli streljati, pri tem pa je bila ubita ena oseba. S tem naj bi se talibani maščevali za ameriške zračne napade v Pakistanu na meji z Afganistanom, ki so bili izvedeni prejšnji teden. Pakistan je pred napadi zaprl tudi mejne prehode z Afganistanom na severozahodu države. Generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen se je sicer za helikopterski napad, v katerem so umrli trije pakistanski vojaki, opravičil. Dejal je še, da so bile žrtve nenamerne in da preiskava poteka. Pakistanski veleposlanik v Združenih državah Amerike Husein Hakani pa dejal, da so napadi na pakistansko ozemlje povezani z domnevnim načrtom mreže Al Kaida o napadih na cilje v Evropi.

V New Yorku se bo začelo prvo civilno sojenje nekdanjemu zaporniku Guantanama Ahmedu Khalfanu Ghailaniju. Tanzanijca bremenijo pomoči v bombnih napadih na veleposlaništva Združenih držav v Tanzaniji in Keniji leta 1998, v katerih je bilo ubitih 224 ljudi. Ghailanijevo sojenje je prvo civilno sojenje ujetniku, ki je zaprt v ameriškem zaporu v Guantanamu na Kubi. Če bo sojenje Ghailaniju uspešno, bodo po mnenju profesorja prava na Washingtonski univerzi Jonathana Turleya na civilnih sodiščih sodili tudi drugim zapornikom. Po drugi strani pa Turley poudarja, da je 12 let od zločina do sojenja preveč, saj so priče zelo redke, dokazi zastarajo in spomini zbledijo.
Obamova administracija sicer še vedno obljublja, da bodo sporni zapor, ki je znan po mučenju, januarja prihodnje leto zaprli.

O ostalem dogajanju čez lužo nam bo več povedala naša stalna poročevalka Lidija Poljaček:



Ameriški državljan pakistanskega rodu Faisal Šazad je bil zaradi poskusa terorističnega napada z avtomobilom bombo na Times Squaru v New Yorku obsojen na dosmrtno ječo. Avtomobil z eksplozivom so našli 1. maja, Šazada pa so aretirali dva dni kasneje. Obvezni dosmrtni zapor mu je sodnica Mirjam Cedarbaum izrekla zaradi zaščite javnosti pred nadaljnjim nasiljem. Šazad, ki ima ameriško državljanstvo od aprila lani, je priznal svojo krivdo in Američane označil za križarje v Iraku in Afganistanu.

Ekvadorski predsednik Rafael Correa je do konca tedna podaljšal izredno stanje v državi, ki je nastalo zaradi policijskega upora prejšnji torek. To je Correa storil na predlog nacionalne skupščine, ki je zaradi pomanjkanja varnosti prekinila z delovanjem. Povod za upor policije je zakon, ki zmanjšuje njihove bonitete, več ljudi je bilo ubitih med spopadi z vojsko, nekateri policijski brigadirji pa naj bi tudi pozivali k umoru Corree. Vojska je prevzela zaščito skupščine od policije, njene čete pa tudi patruljirajo po ulicah mesta Quito. Protesti so najbolj resen udarec za predsednika države, ki je svojo funkcijo prevzel leta 2007.

OFF sta pripravila Nika in Urh.