Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MIT O SOCIALNI DRŽAVI (5261 bralcev)
Torek, 12. 10. 2010
igorp



V času, ko se mediji in posamezniki ukvarjajo z občinskimi volitvami, s tem, kdo bo naslednja štiri leta vodil občinsko politiko in ko gospodarska kriza udriha po kapitalističnih mastodontih ter na cesti pristajajo stotnije brezposelnih, je novica, da socialna država šepa, nič kaj pomembna novost. Vlada Republike Slovenije in parlament sta v juliju tega leta sprejela Zakon o socialno varnostnih prejemkih, ki naj bi v svojem bistvu omogočil bolj transparentno podeljevanje socialne pomoči najbolj potrebnim in bo s prvim junijem naslednjega leta nadomestil Zakon o socialnem varstvu. Tako v prvi točki šestega člena zakona piše, citiramo, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor tega ni sposoben, nadaljuje zakon, ima pravico do denarne socialne pomoči.

Ob tem pomislimo, da je vse lepo in prav v deželi pod Triglavom in da država lepo skrbi za ne tako uspešne podanike. A komentatorju je pred dnevi na uho prišla čudna novica, da je državno pravobranilstvo v Murski Soboti v primeru smrti dolgotrajno brezposelne osebe od dedičev zahtevalo vračilo vseh preteklih socialnih prejemkov. Kako je to mogoče, če ne v preteklem Zakonu o socialnem varstvu ne v pravkar sprejetem Zakonu o socialno varstvenih prejemkih ne najdemo člena, ki bi zahteval vračanje podeljene socialne pomoči. Zato je potrebno pogledati daleč nazaj v leto 1974 in v sprejeto ustavo Socialistične republike Slovenije, kjer v 243. členu piše: zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti. Leta 1976 je bil nato zakon in člen s podobno formulacijo tudi sprejet. Ob določitev te formulacije se je na pobudo prebivalke Krškega šele leta 2000 - torej devet let po razglasitvi samostojnosti - le deloma obregnilo ustavno sodišče, ki je državno parazitstvo deloma omejilo. Država je do leta 2000 v postopkih dedovanja v primeru, če je pokojni tekom življenja prejemal kakršnokoli socialno pomoč, avtomatsko dedovala. Od leta 2000 oziroma 2001, ko je bila zakonodaja primerno spremenjena, pa se dediči lahko odločijo, ali bodo državi poplačali dolg, ki ga je ustvaril pokojnik, ali pa bo država eden od zakonitih dedičev.

Kaj sploh pravi famozni 128. člen Zakona o dedovanju? Vsi, ki prejemate takšno ali drugačno socialno pomoč, poslušajte pozorno. Prva točka 128. člena pravi: Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije... Po ustavni pritožbi iz leta 2000 pa je bila dodana še tretja točka, ki pravi: Ne glede na določbo prvega odstavka dediči dedujejo vse zapustnikovo premoženje, če se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji. Poskus preverjanja ustavnosti 128. člena iz leta 2000 pa ni bil edini. V letošnjem letu je ustavno sodišče ponovno odločalo o ustavnosti člena, a ponovno ni ugotovilo neskladnosti z ustavo.

Mit o socialni državi se je popolnoma razblinil. Ne le, da v državi, v kateri imajo nekateri manj, kot je človeka vredno, prav tem ljudem država na koncu vzame tudi mit o socialnem življenju, kjer bolj premožni plačujejo za manj premožne. Če pogledamo konkretne številke, je v septembru država nekaj več kot 52 tisočim prebivalcem namenila po 231 evrov socialne pomoči, kar skupaj nanese nekaj več kot dvanajst milijonov evrov mesečno. Sem seveda niso vštete vse enkratne socialne pomoči, pomoč ob nakupu kurjave, hrane in podobnega, vse kar pač financirajo socialni centri. Kar srhljiv je podatek, da so zgodbe Vegradovih delavcev, šivilj Preventa, Mure in še bi se našlo kakšno podjetje, ki je končalo v stečaju, zgodbe s ciničnim koncem. Ob neprejemanju plač bodo morali ob poračunu na koncu življenja vračati izredno socialno pomoč, ki so jo morebiti prejeli.

Takoj pa razblinimo še en dvom, ki se lahko poraja poslušalcu, in sicer, ali nadomestilo za brezposelnost spada pod socialno pomoč. Ne. Naj navedemo primer. Tisti, ki ima štiri leta delovne dobe, mu pripadajo trije meseci denarnega nadomestila v višini 70 odstotkov osnove plače, ki jo je prejemal v omenjenem delovnem obdobju. Kaj sledi tem trem mesecem prejemanja denarnega nadomestila? Socialna pomoč seveda, ki jo je potrebno slej ali prej vrniti. Če ne drugače, jo bodo vračali vaši potomci.

Do kam smo torej po kupu podatkov in nametanih številk prispeli? Do tega:
- da bo za vsakega posameznika ceneje, če vsak evro shranjuje v nogavici, kjer ga državni uradniki ne najdejo,
- da je bolje pomoč iskati pri dobrodelnih organizacijah, ker še ne kažejo želja po vračanju dodeljene pomoči,
- da se mora posameznik socialnih centrov ogibati za vsako ceno
- in da je najbolje, če posameznik umre reven kot cerkvena miš. Zgolj v tem primeru država ne more zahtevati tistega, kar ji po njenem mnenju pripada.

Komentar o tem, da cesar še vedno zahteva, kar misli, da je njegovo, je spisal Igor.



Komentarji
komentiraj >>

Re: MIT O SOCIALNI DRŽAVI
Sabina [25/10/2010]

Spoštovani, zanima me, kako potem država zaračuanva obresti vračila socialne pomiči iz dediščine?
odgovori >>

    Re: MIT O SOCIALNI DRŽAVI
    Janja [12/02/2011]
    To tudi mene zanima... ker v samem členu obresti niso omenjene, vendar se mi zdi, da se bodo upoštevale... grozno! in kaj zdaj to pomeni? bomo raje delali na črno, kot pa prejemali DSP? bravo Svetlik in kompanija...
    odgovori >>

Re: MIT O SOCIALNI DRŽAVI
5er [12/10/2010]

svinje požrešne
odgovori >>

Re: MIT O SOCIALNI DRŽAVI
čili [12/10/2010]

banda kapitalistična
odgovori >>